Vonj po morju

Učka/Vojak (1401 m) – Bi dihali morski zrak? Bi, pa še v hribe bi šli? Imam odlično idejo. Najvišji vrh Istre, le čez mejo se je treba zapeljati. Lep vzpon na istrsko kraljico.

Pred leti smo se Učke lotili z nadmorske višine 0 metrov. Z višine morja. V takem primeru nas čaka kar nekajurni vzpon, ki je, če se ga lotevamo v pomladnih in poletnih mesecih, močno topel oz. vroč. Kje pa bi začeli z vzponom, da bi ga malce skrajšali? Tisti običajni vzpon, ki se ga loteva večina planincev, je s Poklona, kjer je tudi planinski dom. Pa bodimo prijazni in si vzpon malce olajšajmo.

Zapeljemo se proti Ilirski Bistrici, kjer nadaljujemo v smeri mejnega prehoda Jelšane. Ko prečkamo mejo, smo na avtocesti, ki pelje proti Reki. Avtocesto zapustimo na izvozu Jurdani in cesti sledimo do naselja Matulji, tik nad Opatijo, kjer nas oznake za Učko usmerijo desno. Cesti, ki se strmo vzpenja, sledimo do nadmorske višine 922 m, do Poklona, kjer je veliko parkirišče, planinski dom Poklon in restavracija Učka. Parkiramo in z vzponom po markirani poti začnemo pri lesenih stebrih, na katerih so razloženi favna, flora, naravne in kulturne znamenitosti narodnega parka Učka. Sledimo markacijam za Vojak, glavni vrh Učke.

Nad parkiriščem se pot strmo vzpne in se prečno vzpenja skozi gozd. Udobna steza poteka skozi gozd, po senci, in se zmerno vzpenja. Ko prvič prečimo asfaltirano cesto, se na drugi strani povzpnemo po kamnitih stopnicah nazaj v gozd ter nadaljujemo z vzponom. Pot postane strmejša in hitro spet dosežemo asfaltirano cesto. Tudi to prečimo in ponovno nadaljujemo po stopnicah do poti. Pot se zlagoma vzpenja, ponekod bolj strmo, cesto prečimo še tretjič. Višje dosežemo potoček, kjer naj bi bila pitna voda, a v mesecu maju o vodi ni bilo ne duha ne sluha. Od pitne vode dalje pot poteka skoraj po ravnem, dosežemo učno gozdno pot, ki nas seznani s številnimi rastlinami, ki rastejo v gozdu okoli nas. Lepo speljana steza kmalu ponudi čudovit razgled na opatijski zaliv. Še četrtič dosežemo asfaltirano cesto, po kateri nadaljujemo do levega ovinka, kjer cesto zapustimo in se skozi bukov vrh povzpnemo skoraj do vojaškega oddajnika in radarja. Tam spet stopimo na cesto in nadaljujemo mimo oddajnikov po grebenu do vrha Vojaka. Glavni vrh Učke je sicer visok 1396 m, vendar tik pred vrhom, če pridemo s strani Poklona, so leta 1911 postavili kamniti razglednik, visok pet metrov. Že takrat je bil razlog za njegovo postavitev razgled, ki ga vrh Učke ponudi: Istra, Kvarnerski zaliv z otoki, Gorski kotar, Velebit, Julijske Alpe in Dolomiti. V času prve svetovne vojne je imela trdnjava funkcijo avstro-ogrske vojaške pomorske opazovalnice.

Ker nas avto čaka v Poklonu, moramo sestopiti po poti vzpona. Omenjeno turico priporočam tudi za poletne mesece, saj poteka skozi gozd, po senci. Le zgodnji moramo biti.

Ko se vrnemo do avtomobila, se pa le zapeljimo v Ičiće ali Lovran, morda tudi Medvejo, in ohladimo razgreto telo v morju, ki je na notranji strani Istre bistveno hladnejše kot na zahodu Istre.

Nadmorska višina: 1401 m
Višinska razlika: 479 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5