Kako so živeli?

Z leti poučevanja sem spoznala, da je največ vredno in najbolj trajno znanje tisto, ki ga dijaki pridobijo sami, s svojimi izkušnjami. Da bi podrobneje spoznali, kako so živeli v Jugoslaviji, natančneje v SFRJ, morajo dijaki opraviti intervju. Pripravim vprašalnik, oni pa izberejo sorodnika, znanca, soseda, ki je najstarejši in ve največ povedati, kako je bilo včasih. Običajno nastanejo zelo lepi, avtentični, čustveni intervjuji. Si predstavljate starega očeta, ki ves čas govori svoje prigode, pa ga nihče ne posluša, potem pa pride vnuk in reče, ata, narediti moram nalogo. In ga začne spraševati o tem, kako je bilo živeti takoj po vojni, o obnovi domovine in delovnih brigadah. O gradnji hiš, pridobitvi stanovanj, sindikalnih izletih in dopustih, o služenju vojaščine v JLA, pa potem o olimpijskih igrah v Sarajevu. Sogovorniki kar zažarijo in tokrat jih vnuki morajo poslušati. Še več, zapisati morajo njihovo pripovedovanje, poiskati fotografije ali drugo gradivo. Ljudje hranijo mnogo osebnih predmetov iz mladosti in tako škatle s spomini in fotografijami oživijo. Dobro se spominjajo svojega prvega avta – večinoma je bil 'fičo'. Potem preidejo vprašanja o krizi – ali se spominjajo bonov za bencin, dni par-nepar, ko so ljudje menjali tablice na avtomobilih, redukcije elektrike, smrti Tita in o njem nasploh, nakupov v Avstriji in Italiji, nevšečnostih na meji. Zaključimo z osamosvojitvijo Slovenije. Ljudje večinoma govorijo nostalgično o minulih letih. Imeli so manj, imeli so manjša pričakovanja, delali so manj, več so si pomagali, bolj so bili povezani med seboj in v skromnosti ni bilo razlik niti tekmovalnosti. Na vprašanje, ali so bili to stari dobri časi ali pa so bili le oni mlajši in ko si mlajši je vse lažje in lepše, se le malce začudijo in rečejo, danes je življenje lažje, vse lahko kupiš. Ne bi zamenjali. Vedno več je dijakov, ki povedo, da so njihovi sorodniki napisali knjige ali mi prinesejo pokazat cele mape urejenih pisem, predmetov, znamk in značk, časopisnih člankov in svojih spominov. Sedaj niso več ustrahovani, lahko pišejo, kar hočejo. Ljudje so v svoji starosti vitalni in miselno aktivni. Letos sem dobila dve knjigi spominov, da se ne bi pozabilo, kako so živeli. Izdajo jih v samozaložbi, povsem za svoje zadoščenje, in imenitne so. Si predstavljate družinsko slavje in vse zbrano sorodstvo, mlajše dekle pa jih anketira o njihovi mladosti. Ljudem se razvežejo jeziki in na koncu tudi orosijo oči. Torej dragi dedki in babice, uredite svoje fotografije, pisma, spomine v albume. Morda tudi vi napišete knjigo. In znanje dijakov? Kar se naučiš na aktiven način in je prepojeno s čustvi, slikami in besedo, je trajno. Učiš se, ne da bi vedel in čutil, da je to napor, in naredil si dobro delo – povezal si različne generacije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 22. november 2015 / 10:17

Fotografija kot slikarsko platno

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj in v kleti Mestne hiše je na ogled razstava fotografij in likovnih del akademskega slikarja Cveta Zlateta.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 7. januar 2019 / 18:43

Po Jakobovi poti v Kompostelo

Marsikateri sprehajalec po Šenčurju in okoliških krajih se sprašuje o pomenu oznak, školjk ali rumenih puščic ob poteh. Gre za Jakobovo pot oz. slovenski camino – vse te poti vodijo h končnemu cilju v...

Zanimivosti / ponedeljek, 7. januar 2019 / 18:41

Mačkov pohod dobro obiskan

Pohodniška sekcija Škrjančki Planinskega društva Komenda je na novega leta dan organizirala tradicionalni, že 21. Mačkov pohod iz Poženika po stari poti na Šenturško Goro in nazaj v dolino.

Zanimivosti / ponedeljek, 7. januar 2019 / 18:37

Pravljica za male in velike

S pravljico Jan in njegove vragolije želi njena avtorica Irena Sokol iz Stražišča pri Kranju otroke in tudi odrasle spomniti na to, kaj je v življenju zares pomembno.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 7. januar 2019 / 18:36

Franci postavlja jaslice že skoraj vse življenje

Cerklje – Postavljanje jaslic je eno najbolj razširjenih tradicij v krščanskem svetu. To tradicijo že 48. leto ohranja v svojem domu v Cerkljah tudi Franci Kuralt, ki je jaslice tudi tokrat postavi...

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. januar 2019 / 18:36

Višji prispevek države k zavarovalni premiji

Kranj – Vlada je ob koncu lanskega leta spremenila uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje osnovne kmetijske pridelave in ribištva, na podlagi katere bo zvišala sofinanciranje za...