Kratko, a razgledno

Če prepozno vstanemo, a bi imeli radi nekaj od lepega dneva, predlagam opisani izlet. Čudovit razglednik v Kanalski dolini s pogledom na mogočne vršace.

Podgorski vrh / Monte Nebria (1207 m)

Pogosto se pripeti, da kakšna gora oz. kakšen hrib ne deluje dovolj prepričljivo, da bi ga obiskali, a pot, ki vodi nanjo, in vrh postrežeta s prijetnim presenečenjem. Eden takih vrhov je Podgorski vrh / Monte Nebria nad Ovčjo vasjo / Valbruno v Kanalski dolini. S ceste je videti poraščen hrib, a njegova osamljena in izrazita lega daje slutiti, da je vrh lep razglednik. In res je!

Zapeljemo se proti Kranjski Gori in nadaljujemo skozi Rateče do Trbiža, kjer se usmerimo na staro cesto proti Udinam. Po nekaj kilometrih zagledamo smerokaze za Ovčjo vas / Valbruno. Zavijemo levo in skozi vas pripeljemo do ceste, ki pelje v dolino Zajezero. V tem križišču se usmerimo desno, proti Ukvam / Ugovizzu. Peljemo približno 500 metrov, ko zagledamo manjše parkirišče. Parkiramo in se po cesti odpravimo proti Ukvam. Pri znaku za omejitev 50 km na uro je smerokaz, ki nas usmeri levo na kolovoz.

V nekaj minutah smo na križišču poti: levo gre pot na sedlo Nebria, desno pa na vrh. Predlagam, da gremo kar levo, na sedlo Nebria, po poti št. 608, od koder se bomo po vojaški cesti povzpeli proti vrhu. Nadaljujemo skozi gozd, ko dosežemo travnik, ob robu katerega pridemo do makadamske ceste. Po njej se povzpnemo do sedla Nebria (cca 30 minut). Na sedlo zavijemo desno na staro vojaško cesto, mulatjero, ki prijetno vijuga po pobočju. Kmalu so nad nami skale, iz katerih rastejo osamljeni viharniki. Ups, poglej, vhod v predor? Pred vhodom je manjši podor kamenja, vstopimo v predor in se sprehodimo na drugo stran. Čelne svetilke ne potrebujemo, če je komu neprijetno, jo pa lahko tudi vzame s seboj. Previdni bodimo le, ker nam nasproti lahko pripelje kakšen kolesar. Podgorski vrh je priljubljen med gorskimi kolesarji. Na drugi strani predora nadaljujemo po mulatjeri naprej. Potem pa pozor! Pred zadnjim ovinkom nas smerokaz z možicem opozori, da zapustimo cesto in nadaljujemo po ozki stezici. No, tudi če bi nadaljevali po cesti, se ne bi izgubili, le po trdo zagruščenem terenu bi morali sestopiti nekaj korak in v pomoč nam bi bila zelo zelo tanka jeklenica.

Smo tik pod vršnim delom Podgorskega vrha. Povzpnemo se strmo, mimo borovcev, po ozki krušljivi stezici do vrha, ki ga označujeta križ in vpisna skrinjica.

Podgorski vrh je pravzaprav grebenček s tremi vrhovi. Ko dosežemo osrednji vrh, se sprehodimo še na zahodnega, s katerega pogledamo direktno navzdol v Ukve, od koder sem gor tudi pride markirana pot. In razgled je res mogočen, saj se nam pokaže severna stran Naborjetskih gora: Poldašnja špica, Piparji in Dve špici. Zadaj za njimi nas gledata Divja koza in Gamsja mati v soseščini Viši, bolj vzhodno je Kamniti lovec z Višarjami. Če se obrnemo proti severu, uzremo vzhodne Karnijske Alpe Kuk, Lepi vršič, Sagran, Ojstrnik, Zahomec itd.

Z vrha sestopimo nazaj na mulatjero in nadaljujemo po klancu navzgor, ko nas tabla usmeri desno nazaj v dolino proti Ovčji vasi / Valbruni. Vendar, preden sestopimo, se povzpnimo še na tretji vrh Podgorskega vrha, od koder vidimo oba preostala vrhova.

V dolino sestopimo po gozdni poti številka 658, ki se ponekod precej strmo spušča. Čudovito speljana steza vijuga med starimi bukvami, pa med borovci, iglice pod nogami pa prav blagodejno prijajo. Na nam znano pot bomo stopili pri smerokazu, kjer smo prej zavili levo. Tako pa smo zašpilili klobaso in naredili še en lep izlet v nam tako ljubih gorah.

Zgolj v namig: Tisti dan sem se zapeljala še v dolino Zajzero in si mogočne vrhove Zahodnih Julijcev ogledala s severne strani. Vsi so bili povsem beli od nedavnega sneženja, a zato še toliko lepši. Uh, idej za poletne vzpone pa toliko, kolikor hočete.

Nadmorska višina: 1207 m
Višinska razlika: 430 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 2 / 5