Priprto okno v svet

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 15. september 2020 / 22:18

Večkrat slišimo, da je brniško letališče naše okno v svet. Če je prispodoba primerna, sta ga stečaj Adrie Airways in nato kriza ob pandemiji covida-19 precej priprla.

Konec meseca bo minilo leto dni od stečaja Adrie, ki je po prodaji finančnemu skladu 4k Invest počasi ugašala že več mesecev prej. Po tednih odpovedi letov in neuspešnem iskanju strateškega partnerja je brez dela ostalo 558 pilotov, stevardes in drugih zaposlenih, Slovenija pa brez letalskega prevoznika, ki je še nedolgo tega k prometu z brniškega letališča prispeval polovico letov.

Stečaj je imel precejšen učinek na povezljivost Slovenije s svetom. Pri upravljavcu brniškega letališča Fraportu Slovenija so takrat napovedovali, da bodo padec prometa na prejšnjo raven dvignili v letu in pol. A potopu Adrie, ki je bil vsaj do neke mere predvidljiv, nanj pa so poznavalci razmer že v preteklosti večkrat opozarjali, je sledila pandemija covida-19, ki pred letom dni ni bila predvidena v nobenem, še tako pesimističnem scenariju. Letalski potniški promet je bil (ne le v Sloveniji) prizemljem večji del pomladi, prvo letalo družbe Air Serbia se je po več kot dveh mesecih zatišja na Brnik vrnilo šele konec maja. A tudi v naslednjih mesecih se promet pobira počasi, kar je razvidno že iz bežnega pogleda na vozni red: v petek, denimo, so z Brnika poletela tri potniška letala, priletela so štiri. Doslej se je na letališče vrnilo devet prevoznikov, nekateri svoj prihod prelagajo, nekateri so ga za zdaj že odpovedali. Kriza, ki je udarila v letalski panogi, je zahtevala svoj davek tudi v odpuščanju letaliških delavcev. Sprva je bilo govora o 120 presežnih delavcih, po protestih sindikatov pa so se zedinili okoli številke 82, dodatnih pet je bilo upokojitev.

Fraport, ki ima v lasti brniško letališče, sicer precej vlaga v razvoj infrastrukture in z lastnimi sredstvi gradi tudi dodatni terminal v vrednosti okoli dvajset milijonov evrov, ki bo predvidoma dokončan pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU. A napovedi o vračanju prometa so tudi za prihodnje mesece precej negotove.

V ponoven zagon letalskega prometa se bo verjetno morala aktivneje vključiti tudi država. Ne nazadnje sta tudi od letalske povezljivosti precej odvisna njeno gospodarstvo in turizem. Razmere se bodo verjetno res uredile oz. bo za to poskrbel trg, a vprašanje, ali na način, ki je za razvoj našega gospodarstva in turizma res najprimernejši. Brnik pa kot majhno letališče in ob precejšnji konkurenci v neposredni okolici sam po sebi ni prav velik magnet za letalske prevoznike, ki med koronakrizo trpijo precejšnjo škodo in bodo tudi v prihodnje dvakrat premislili, kam se jim najbolj izplača leteti.