Vojna vse spremeni

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. april 2017 / 07:17

Letos mineva šestdeset let, odkar je na vrtu Legatove hiše v Predtrgu v Radovljici umrl dr. Boris Furlan, tržaški Slovenec, znameniti profesor prava, obtoženec na Nagodetovem procesu, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Radovljici, rojstnem mestu svoje druge soproge Vere Magušar.

Leta 1930 se je z družino, soprogo in tremi otroki, iz Trsta preselil v Ljubljano, kjer je postal redni profesor na Pravni fakulteti. Bil je utemeljitelj pravne vede na Slovenskem. Predaval je pravno enciklopedijo in pravno filozofijo, po vojni tudi sociologijo. Iz Jugoslavije se je pred okupacijo umaknil marca 1941, poleti 1942 so ga v Ljubljani italijanske oblasti v odsotnosti obsodile na smrt. Pristal je na lojalno sodelovanje z jugoslovansko begunsko vlado v Londonu, ki ga je najprej določila za propagandno službo v ZDA v informativnem centru v New Yorku, kasneje se je približal stališčem Osvobodilne fronte, zagovarjal je sodelovanje vseh sil v boju proti okupatorju. Poleti 1943 je prišel v London in v začetku leta 1944 začel s serijo odmevnih govorov na BBC, v katerih je bil povsem in zelo naklonjen partizanski strani, navaja Verena Štekar Vidic, direktorica Muzejev radovljiške občine, kjer so prejšnji teden pripravili muzejski večer o življenju profesorja Furlana. Še avgusta 1945, ko se je vrnil v Jugoslavijo, je postal dekan ljubljanske pravne fakultete, že dve leti kasneje ga je po obtožbi o špijoniranju za Angleže in Američane Vrhovno sodišče Ljudske republike Slovenije skupaj s Črtomirom Nagodetom in Ljubom Sircem obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Sodba iz leta 1947 je bila razveljavljena. Ugotovljeno je bilo, da je temeljila na lažnih obtožbah, da je šlo za krivičen proces proti namišljenim vohunom. Šele leta 1991 pa je bil Furlan skupaj z drugimi žrtvami Nagodetovega procesa uradno rehabilitiran.

Leta 1951 prišel iz zapora, brez imetja, strt in pod policijskim nadzorom. V družinski hiši na Viču v Ljubljani sta živela sinova z družinama, žena je umrla mesec pred njegovo obsodbo, hči je za vedno odšla v Ameriko. Roko mu je ponudila predvojna družinska prijateljica Vera Magušar iz Radovljice, s katero sta se leta 1953 poročila.

In prav v Radovljici je še istega leta doživel še en udarec. Starejši Radovljičani se še spomnijo dogodka, ko so ga leta 1953, ko so demonstrirali proti dodelitvi Trsta Italiji, zagledali, kako skozi okno hiše v starem mestnem jedru opazuje dogajanje med seboj. Najprej so ga zmerjali z Lahom, nato metali kamenje proti njemu, ga nazadnje zvlekli iz hiše in naložili na samokolnico z namenom, da ga vržejo v Savo. Rešil ga je dr. Josip Wilfan, ki je bil tedaj na obisku v Radovljici. »Mislim, da ga je ta dogodek dokončno strl,« je na muzejskem večeru dejala Špela Furlan. Dogodek je v noveli Joyceov učenec opisal Drago Jančar.

Furlanova in profesor Peter Vodopivec sta slikovito opisala zgodbo družine, ki je zabeležena tudi v knjigah, ki sta jih napisala dva od Furlanovih otrok. Najmlajši sin Aljoša v knjigi z naslovom Domov opisuje, kako se je leta 1944 iz ZDA sam vračal v Jugoslavijo, kjer je želel v partizane. Knjiga Furlanove hčere Stashe Furlan Seaton Vojna vse spremen je izšla najprej v Ameriki leta 2014, letos pa v slovenskem prevodu. Je dopolnitev biografije o Borisu Furlanu, človeku, ki mu je politični sistem uničil življenje. Je tudi literarna pripoved o tem, kako sta mlada Slovenka in njen oče preživela drugo svetovno vojno. Po vojni ji je uspelo pobegniti v ZDA, kjer živi še danes. V nekdanjo domovino se ni nikoli vrnila.