Ni obetavno, a tudi ne kritično
»Prihodnost v slovenskem kmetijstvu morda ni obetajoča, a tudi ne tako kritična,« je dejal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na predstavi lanskih dosežkov in letošnjih načrtov zbornice.
V zbornici pričakujejo, da bo letošnje leto na zakonodajnem področju zelo aktivno in da bosta nova vlada in državni zbor na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja uveljavila nekatere nove rešitve. Zbornica bo pri tem spreminjanju zakonodaje sodelovala s svojimi stališči in predlogi, aktivno pa se bo vključila tudi v razpravo o skupni kmetijski politiki Evropske unije v obdobju 2021–2027. V okviru prilagajanja na podnebne spremembe bo nadaljevala aktivnosti za krepitev zavarovanja kmetijske pridelave.
Ljubljana – »Leto 2018 so zaznamovale dokaj dobra letina, obvladljive posledice naravnih nesreč ter državnozborske volitve. Uredili smo pravne podlage za delovanje javnih služb v kmetijstvu in zaključili uvodne razprave o spremembi skupne kmetijske politike po letu 2020,« je ključno dogajanje v letu 2018 na ponedeljkovi novinarski konferenci povzel predsednik zbornice Cvetko Zupančič in dodal, da so pri obravnavi usmeritev skupne kmetijske politike podali predloge, ki vodijo k povečevanju obsega kmetijske pridelave, h krepitvi položaja kmetov v kmetijsko-živilski verigi in ohranitvi pridelave in prireje, še zlasti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. »Z novo skupno kmetijsko politiko se odpirajo nove možnosti, pri tem pa je izjemnega pomena, kako bomo možnosti prenesli v prakso. Prihodnost v slovenskem kmetijstvu morda ni obetajoča, po drugi strani pa ni tako kritična,« je dejal direktor zbornice Branko Ravnik (doma z Broda v Bohinju) in naštel vrsto aktivnosti, s katerimi si je zbornica lani prizadevala za izboljšanje položaja kmetov in ostalih članov.
Pomembna je bila njena vloga pri pripravi in spreminjanju zakonodaje, ki vpliva na kmetijstvo in gozdarstvo. Tako je pripravila predloge o ureditvi zakupa državnih kmetijskih zemljišč, o ukrepih za odpravo škode po podlubnikih, o obdavčitvi agrarnih skupnosti ter o vrednotenju kmetijskih nepremičnin – kmetijskih in gozdnih zemljišč in kmetijskih stavb, dosegla dvig sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov ter bolezni živali, pripravila predlog novega sistema zavarovanj kmetijske pridelave, v sodelovanju s čebelarsko zvezo predlagala spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v delu, ki ureja plačilo pavšalnih prispevkov za dopolnilne dejavnosti, sodelovala pri zakonski ureditvi začasnega in občasnega dela v kmetijstvu ...
Lansko dejavnost zbornice so pomembno zaznamovali tudi kmetijsko svetovanje, selekcijsko delo in certificiranje gozdov po sistemu PEFC. Zbornica je pomagala članom pri prehodu na elektronsko poslovanje, predvsem pri oddajanju obračuna prispevkov za socialna zavarovanja preko spletne aplikacije eDavki, ter pri pripravi zahtevkov za neposredna plačila (od 57.400 zbirnih vlog so jih vlagatelji 99 odstotkov pripravili s pomočjo zbornične javne službe kmetijskega svetovanja) ter tudi pri pripravi vlog za pridobitev denarja na razpisih za različne ukrepe iz programa razvoja podeželja. Kot izvajalka postopkov potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij je lani podelila certifikate 320 kandidatom, izdala je knjižico Mali davčni vodič in dala kmetom 1250 brezplačnih pravnih nasvetov, sodelovala je pri vzpostavitvi sheme Izbrana kakovost in pripravi kodeksa Obisk v naravi, dosegla registracijo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev, ki so nujno potrebna za kmetijsko pridelavo, dosegla spremembo pogojev za proizvodno vezana plačila pri zelenjadnicah in spremembo rokov košnje na naravovarstveno pomembnih območjih ...