Novi časi pred sto leti

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 21. januar 2019 / 13:51

Prejšnji teden so v Sokolskem domu v Škofji Loki odprli razstavo z naslovom Slovenci, začenjajo se novi časi (1918–1920), ki so jo pripravile sodelavke Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Razstavo spremlja filatelistična zbirka na temo prve svetovne vojne s prvo slovensko znamko serije Verigar v ospredju.

Škofja Loka – Fotografija v uvodu razstave, ki prikazuje manifestacijo ob ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov na Kongresnem trgu v Ljubljani 29. oktobra 1918, je impozantna. Nekoliko spominja na zborovanje več kot osemdeset let kasneje, ko je maja 1989 na istem mestu pesnik Tone Pavček bral tako imenovano Majniško deklaracijo, v kateri so takratne opozicijske politične stranke zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Zdaj jo imamo – Slovenijo. Tudi pred sto leti smo svojo državo na neki način že imeli, a le za 33 dni do 1. decembra istega leta, ko je srbski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević razglasil njeno združitev s Kraljevino Srbijo v novo državo – Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Tako je na ozemljih, kjer danes živi večina Slovencev, po prvi svetovni vojni in razpadu habsburške monarhije nastajala nova politična slika. Rojstvo nove države in mali človek, ki je najbolj občutil posledice končane vojne in političnih sprememb, ki so krojile njegov vsakdan, so teme, ki so zanimale štiri soavtorice razstave, ki je nastala pod okriljem Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ZAL). »V zadnjih letih smo v Sokolskem domu že večkrat gostovali in se tu skorajda počutim kot doma,« je ob odprtju razstave povedal Mitja Sadek, direktor ZAL, katerega 120-letnico obstoja so na različne načine praznovali skozi celotno preteklo leto: »Tokratna razstava temelji na arhivskih dokumentih vseh petih enot našega arhiva, vesel pa sem tudi, da so osnovno razstavo obogatili filatelisti FD Lovro Košir Škofja Loka.« Razstavo so pripravile štiri soavtorice: Dunja Mušič iz enote Novo mesto, Mira Hodnik iz enote Idrija in Elizabeta Eržen Podlipnik ter Judita Šega iz Škofjeloške enote arhiva, slednja tudi v vlogi vodje projekta.

Naslov za razstavo Slovenci, začenjajo se novi časi, so našle v dokumentu, v katerem Italijani Slovencem obljubljajo lepše čase. To je bil sicer čas oblikovanja naše zahodne meje, ki se ni izteklo v našo korist. »Za razstavo smo pripravile gradivo, ki do sedaj širši javnosti še ni bilo poznano in se skozenj zrcali čas, ki je bil prelomen in je ljudem veliko obetal, a je bil za marsikoga tudi zelo težaven,« pojasnjuje Judita Šega. Postavitev je pregledna, obogatena s številnimi fotografijami in zanimivimi dokumenti ter podatki. Vsebinsko se razstava deli na tri dele, ki neopazno prehajajo eden v drugega.

»Prvi del je namenjen politični zgodovini prvih dveh let in pol po koncu vojne. Predstavljamo ključne dogodke tega obdobja – konec vojne, umik vojske, izgradnjo nove jugoslovanske države. Sledi drugi del, ki je namenjen spremembam, ki so se najbolj videle na obličju nove države, ljudje dobijo novega vladarja, uradni slovenski jezik, novo zastavo, državni grb, himno ...« pripoveduje Judita Šega in dodaja še tretji del, v katerem so predstavljene socialne in zdravstvene teme, ki so bile v tistem času prav tako izjemno pereče. »Poleg tega smo se dotaknile tudi vprašanja zahodne in severne meje, ki sta bili obe zarisani v škodo slovenskega naroda.« Razstavo tudi končujejo jeseni 1920 z rapalsko pogodbo in plebiscitom na Koroškem, ki sta določila obe meji.

Predstavljen tudi Verigar

Razstavo je dodatno obogatil dr. Janez Cerkvenik iz Filatelističnega društva Lovro Košir, ki je na ogled postavil različno filatelistično gradivo (poštne znamke, poštne žige, dopisnice, potovalna pisma, ovitke prvega dne, ilustrirane dopisnice, poštne spremnice, denarne in čekovne nakaznice, sodne povratnice in maksimum karte) in tudi razglednice, zemljevide, izrezke raznih časopisov, fotografije ter osebne dokumente, s katerimi je prikazal potek velike vojne tako na frontah kot v zaledju. Zbirko sestavljajo trije sklopi: Začetek in konec 1. svetovne vojne (1914–1918), Prve slovenske poštne znamke v poštnem prometu (1919–1921/22) in Konec velike vojne, ki to ni bil.

Pri tem je poudaril prvi dve slovenski znamki iz serije Verigar, ki jih je naslikal slikar Ivan Vavopotič. V nominalni vrednosti deset in dvajset vinarjev z motivom sužnja, ki trga verige, in v njegovem ozadju Triglav, obsijan s sončnimi žarki svobode v novi državi Kraljevini SHS, ter izpisom »država SHS« v cirilici in latinici, sta bili dani v poštni promet 3. januarja 1919 v Ljubljani. V Kraljevini SHS so bile v poštnem prometu uradno do pomladi leta 1921, iz potovalnih pisem in dopisnic ter drugih poštnih dokumentov pa se vidi, da celo do pomladi leta 1922.

Značilnost verigarjev je njihova pestra barvna paleta, različna vrsta lepila, različni papirji in veliko napak, ki so nastale pri tiskanju, od velikosti do zobčanja in perforacije robov. Zato so dandanes za filateliste še dodatno cenjene. Ob tem so pripravili tudi priložnostni žig na izpostavljenem poštnem okencu Pošte Slovenije. Obe razstavi bosta na ogled do 5. februarja.