O nerešenih denacionalizacijskih in zemljiških vprašanjih v Ročevnici ter razlogih za sklic izredne seje so na novinarski konferenci spregovorili oškodovana krajana Drago in Damir Pintarič, vodja svetniške skupine Zagon Klemen Belhar in občinska svetnica Mateja Čadež. Foto: Primož Pičulin

Občina naj popravi krivico

Na včerajšnji izredni seji so tržiški svetniki obravnavali tudi problematiko denacionaliziranih zemljišč v Ročevnici. Prizadeti krajani pričakujejo, da bo občina popravila krivico, ki jo je zagrešila.

Tržič – Tržiški občinski svetniki so izredno sejo o problematiki z zemljišči v Ročevnici opravili včeraj, ko jo je sklical župan Borut Sajovic, in ne že predvčerajšnjim, kot so zahtevali predlagatelji iz svetniške skupine Zagon in svetnik SMC. Ker je bil današnji časopis poslan v tiskarno še pred koncem izredne seje, bomo o razpravi in morebitnih sklepih poročali prihodnjič, tokrat pa predstavljamo razloge za njen sklic, ki so jih predlagatelji navedli v ponedeljek na novinarski konferenci.

Občina pozabila na vpis v zemljiško knjigo

Lastnikom sedmih parcel v Ročevnici grozi, da bodo izgubili svoje vrtove s skupno površino 850 kvadratnih metrov, ki so jih leta 1989 kupili od Občine Tržič, ta pa jih je prodajala v imenu takratne kmetijske zadruge. Občina se je tedaj zavezala, da bo nove lastnike vpisala v zemljiško knjigo, česar pa ni storila. Kasneje so bila ta zemljišča vrnjena denacionalizacijskim upravičencem, ki zdaj želijo uživati svojo lastnino. »Danes smo v stanju, ko se od nekaterih krajanov zahteva plačilo najemnine, od nekaterih, da se umaknejo z zemlje, od nekaterih oboje, in obstajajo različne oblike izvršb. Pred dnevi se je pri enem od lastnikov napovedal rubežnik, da bo zaplenil zemljo. Kako bo fizično to izvedel, si nihče ne predstavlja, ker gre meja po sredi garaž, ut in vrtov,« je razložil vodja svetniške skupine Zagon Klemen Belhar. Kot je pojasnil, so sklic izredne seje zahtevali, ker so prepričani, da je občina povzročila nastali zaplet in da bi lahko, ko je bil za to še čas, tem krajanom pomagala na različne načine, pa jim ni.

Belhar je razložil, da je občina dokazljivo vedela, da se je denacionalizacija izvedla in kako je bilo odločeno vsaj v letu 2004, ko se je na odločitev upravne enote pritožila, a brez uspeha, ker ni bila stranka v postopku. V vsem tem času pa občina ni obvestila prebivalcev, da poteka denacionalizacijski postopek, niti kako je bilo to rešeno. Tri od teh sedmih lastnikov je tedanji župan Pavel Rupar kasneje povabil na sestanek in jih o vsem obvestil, vendar pa se je do tedaj absolutni zastaralni rok za pritožbe že iztekel, zato ti lastniki s pritožbami niso bili več uspešni. Po letu 2006 so začele prihajati različne zahteve denacionalizacijskih upravičencev, kar je krajanom začelo povzročati stroške. »Kot zastopnika v tem postopku jim je občina takrat ponudila zastopnika odvetnika Zorka Benedičiča, ki je zastopal v isti zadevi tudi občino, pri čemer bi se on moral zavedati tudi konflikta interesov, ker oškodovanci so imeli, kar se zdaj razume, spor z občino, in ne z novimi lastniki,« ugotavlja Belhar.

Zapleti načeli zdravje Ročevničanov

»Zemljišča smo plačali, nič nismo krivi. Občina naj popravi krivico, ki se nam je zgodila,« je povedal eden od oškodovanih lastnikov Drago Pintarič, čigar družina je morala denacionalizacijskim upravičencem za nazaj plačati tri tisoč evrov najemnine, poleg tega pa so imeli še šest tisoč evrov sodnih stroškov. Vse to, je pristavil njegov sin Damir, je začelo negativno vplivati tudi na njihovo vsakdanje življenje in zdravje.

Predlagatelji izredne seje so prepričani, da bi morala občina zdaj odkupiti sporna zemljišča in jih vrniti krajanom Ročevnice, povrniti pa bi jim morala tudi vse nastale sodne stroške in že plačano najemnino, kar naj bi po grobih ocenah naneslo okoli 100 tisoč evrov. »Ne gre za politično gonjo proti županu Borutu Sajovicu, ni on povzročil zapleta, je pa na njem, da v tem trenutku pomaga težavo rešiti,« je dejala svetnica skupine Zagon Mateja Čadež.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 27. april 2018 / 20:55

Na Brdu od divjadi največ damjakov

Kranj – V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju je tudi lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju, ki je tudi edino ograjeno lovišče v Sloveniji. Na Brdu je od divjadi največ damjakov, lani so n...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / ponedeljek, 21. januar 2019 / 14:53

V Ejga tudi prenočišča

Sredi Jesenic zgodbo o uspehu z restavracijo in penzionom s prenočišči Ejga pišeta bivša smučarka Alenka Dovžan in njen partner Edvin Karahodžić.

Kranj / ponedeljek, 21. januar 2019 / 14:52

Programi za ohranjanje zdravja

Center za krepitev zdravja, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma (ZD) Kranj, je nadgradnja preventivnih aktivnosti nekdanjega zdravstvenovzgojnega centra. Kot je povedal vodja centra Jošt Torkar,...

Kultura / ponedeljek, 21. januar 2019 / 14:51

Novi časi pred sto leti

Prejšnji teden so v Sokolskem domu v Škofji Loki odprli razstavo z naslovom Slovenci, začenjajo se novi časi (1918–1920), ki so jo pripravile sodelavke Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Razstavo spremlj...

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. januar 2019 / 14:50

Ni obetavno, a tudi ne kritično

»Prihodnost v slovenskem kmetijstvu morda ni obetajoča, a tudi ne tako kritična,« je dejal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, na predstavi lanskih dosežkov in letošnjih na...

Razvedrilo / ponedeljek, 21. januar 2019 / 14:50

Tjašin prostor

Tjašo Dobravec, štiriindvajsetletno Bohinjko, smo spoznali v zadnjem šovu Slovenija ima talent, kjer je zmagala. Prejšnji teden je povabila na odprtje D’placa v Bohinjsko Češnjico: svojega prostora oz...