Kdo je kriv za »prazne« vode?

Med ribiči in predstavniki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se krešejo mnenja o vplivu kormoranov na stanje rib v naših vodah. Težavo bodo reševali z dolgoročnim programom, ki je pred sprejetjem.

Kranj – »Za slabo stanje rib v slovenskih rekah niso krivi kormorani – odgovornost za to bodo morali prevzeti predvsem upravljavci,« pravijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), a ribiči takemu stališču ostro nasprotujejo. »Kormoran je dokazljivo plenilska vrsta, ki ni več številčno ogrožena in ki povzroča – ne samo v naši državi, temveč tudi širše – resno in nepopravljivo škodo,« odgovarjajo na Ribiški zvezi Slovenije.

Populacije rib v slovenskih vodah so se v obdobju med leti 1986 in 2007 drastično zmanjšale. Kot je moč razbrati iz predloga programa za zmanjševanje vpliva kormorana na ribje vrste, ki je do konca februarja v javni obravnavi, je v tem obdobju populacija lipana upadla za 90 odstotkov, 75 odstotkov manj je v naših rekah in jezerih tudi potočnih postrvi.

»Vode so prazne,« pravi predsednik Ribiške družine Medvode Jožef Simerl, ki tako kot drugi ribiči glavni problem vidi v kormoranu, »nad Savo opažamo jate, ki štejejo od 80 do 240 kormoranov. Nekateri se spuščajo proti Zbiljskemu jezeru, druge pot nadaljujejo višje na Gorenjsko.«

V zadnjih desetletjih vse več kormoranov

Kormorani so raci podobne ribojede ptice, ki imajo svoja gnezdišča v severnem delu Evrope, ob obalah Baltika. V zadnjih nekaj desetletjih se je populacija zelo razmnožila, zato pa se pozimi zaradi pomrznjenih rek in jezer selijo na jug. Pri nas so se začeli pojavljati pred tremi ali štirimi desetletji. Prihajajo v zimskem času, ko jih je moč opaziti na vseh vodnih površinah po državi.

Po besedah Dušana Bravničarja s sektorja za lovstvo in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dokazano, da kormoran ima vpliv na populacije ribolovnih vrst pri nas, ni pa bilo ugotovljeno, da bi zaradi te ptice kakšna vrsta izumrla. Kormoran po evropski direktivi sicer ne sodi med lovno divjad, na podlagi uredbe pa se lahko dovolijo določeni posegi v populacijo. Pred vstopom v Evropsko unijo se je pri nas tako odrejal odstrel od tristo do petsto osebkov, v zadnjih letih pa je številka precej manjša.

Težavo bodo reševali z dolgoročnim programom

S programom, ki je pred sprejetjem, se na področju celotne države ureja odstrel največ 134 osebkov. Na področju Gorenjske je v zgornjem toku Save s pritoki možen odstrel desetih osebkov, na področju Kamniške Bistrice ter Save od Medvod do Šentjakoba 12, na področju Sore s pritoki pa pet osebkov. Skupaj je torej na območju širše Gorenjske predviden odstrel 27 osebkov.

Ni pa nujno, da do odstrela sploh pride. Odkar smo v Evropski uniji, se je v skoraj 13 letih realiziralo devet odločb za odstrel. Ribiči v Bohinju denimo opažajo večje jate kormoranov, a odstrel na večjem delu območja ni dovoljen. »Glede na to, da je precejšen del našega ribolovnega območja v Triglavskem narodnem parku, nam tudi ta ukrep ne koristi, saj je na tem varovanem območju vsako plašenje ali streljanje živali prepovedano,« pravi Miro Stare, predsednik Ribiške družine Bohinj, ki dodaja, da tudi na območju, kjer je bil v preteklosti odstrel že dovoljen, na odločbe ministrstva čakajo včasih vse do konca zime. »Zadnja leta se DOPPS pritoži na vsako odločbo, ki jo izda ARSO, s čimer se odločanje prenese na drugo stopnjo, torej neposredno na ministrstvo. S tem se postopek lahko podaljša, tako da izdana odločba ni več aktualna,« pojasnjuje Bravničar.

Na DOPPS-u menijo, da je najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje iz enega porečja v drugega in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo upravljavci voda. A kot pravi Bravničar, ribiči v zadnjih letih tega ne počnejo več. »Edini dve vrsti, ki se vlagata v času ribolovne sezone in v količini, ki se tudi ulovi, sta krap in šarenka,« pojasnjuje Bravničar.

Trenja med ribiči in DOPPS-om naj bi končal ali vsaj omilil že omenjeni program, ki predstavlja nekakšen kompromis med vpletenimi stranmi in bo urejal vpliv kormorana na ribje vrste do leta 2027. »Gre za usklajen dokument med tistimi, ki smo pristojni za ribolov, ribolovne vrste in ribolovni turizem, ter ministrstvom za okolje, ki je pristojno za zavarovane vrste, tako rib kot ptic. Strokovne podlage so pripravili strokovnjaki z Zavoda za ribištvo in je usklajen z biologi, strokovnjaki za varstvo narave,« pojasnjuje Dušan Bravničar.