Nazaj k demokraciji

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 7. februar 2017 / 19:16

Danes zvečer bodo v Cankarjevem domu znova podelili dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke v zadnjih dveh letih. Če gre verjeti štirim strokovnim komisijam, ki upravnemu odboru Prešernovega sklada predlagajo imena, med katerimi ta določi nagrajence, je letošnji izbor dober in na mestu. Ampak ... Da bi še enkrat znova v praksi potrdili naše slovensko poreklo, tudi tokrat niso vsi nagrajenci po godu vsem. Ni prvič, saj smo v preteklih letih kar nekajkrat imeli »sporne« nagrajence. Pa ne toliko zaradi kvalitete in cenjenosti njihovega umetniškega dela, slovenska »neprimernost« se vedno znova izračunava in meri na ideološki osnovi. Gre za čas, odkar smo v lastni državi. Ko pogledamo dlje nazaj, takih nasprotovanj, vsaj javnih, tako rekoč ni bilo, kljub temu da se je mnogokrat podeljevalo mimo komisij in predvsem zato, ker je umetnik pač naš.

Prve nagrade so podelili leta 1947, šle pa so tako nagrajencem za umetniške kot znanstvene dosežke. Po Prešernu so jih začeli imenovati osem let kasneje, od leta 1961 naprej pa se nagrade podeljujejo le za področje umetnosti. Od osamosvojitve naprej se vsako leto lahko podelita največ dve veliki in šest malih nagrad. Prešernovo nagrado je doslej prejelo 372 ustvarjalcev, nekateri tudi dvakrat, med njimi pa naštejemo le 35 žensk. Nagrade Prešernovega sklada so doslej šle v roke 538 ustvarjalcev oziroma kolektivov. V zadnjih petnajstih letih so bili najpogosteje nagrajevani književniki in likovni umetniki.

Z novim upravnim odborom, ki je začel delovati zadnjo jesen, so predlagane tudi spremembe Zakona o Prešernovi nagradi. Ta je trenutno v javni razpravi. Število strokovnih komisij naj bi s štirih razširili na šest. Vsaka komisija upravnemu odboru lahko posreduje en predlog za veliko in dva predloga za malo nagrado, pri slednji se upošteva zadnje triletno obdobje umetniškega ustvarjanja. Bistvena novost predlaganega zakona pa je, da upravni odbor sprejema odločitve o nagrajencih zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij. Tak način prekinja prakso izbire mimo stroke in »od zunaj«. To je nedvomno pomemben korak k demokratizaciji podeljevanja nagrad in prva tretjina tega zapisa bo le še spomin. Poiščimo letos kulturo najprej v želji in v nadaljevanju tudi v moči, da se kljub medsebojnim različnostim o skupnih stvareh odločamo na demokratičen način in po točno določenih pravilih. Bodimo tu najboljši – za vzor in v poduk drugim narodom. Vse namreč kaže, da gre svet žal v ravno nasprotno smer.