Glavne organizatorke srečanj učencev iz Ljubljane, Vetrinja in Borovelj so se srečale na Prešernovi proslavi v Celovcu, od leve: Franceska Žumer, Nada Malle, Matilda Boročnik in Tatjana Kupper.

Med Šentjanžem in Ljubljano

Med nastopajočimi na letošnji osrednji prireditvi Slovencev na Koroškem v Celovcu v počastitev slovenskega kulturnega praznika so sodelovali tudi učenke in učenci Osnovne šole Poljane iz Ljubljane in glavnih šol Borovlje/Ferlach in Vetrinj/Viktring na Koroškem.

Idejo za sodelovanje sta leta 1994 dala takratni Zavod za šolstvo in šport Republike Slovenije in Medkulturni center na Dunaju, leta 1995 pa so učenci iz Borovelj in Vetrinja prvič prišli na osnovno šolo Poljane v Ljubljani, se spominja Franceska Žumer (rojena je bila na Beli v občini Preddvor – op. p.) iz ljubljanske osnovne šole, ki je skupaj z učiteljicami Nado Malle iz glavne šole Vetrinj in s Tatjano Kupper ter z Matildo Boročnik z glavne šole v Borovljah naredila prve korake v tem sodelovanju. »Od takrat naprej se vsako leto srečujemo dvakrat, enkrat na avstrijski in enkrat na slovenski strani. Srečanja so vsebinsko bogata, saj obsegajo spoznavanje slovenskih in koroških literarnih ustvarjalcev ter pisanje v slovenščini. Osnova za literarno ustvarjanje so prebrana dela. Poleg tega učenci iz Koroške spoznavajo posebnosti Slovenije, učenci iz Slovenije pa posebnosti Koroške in življenje Slovencev na Koroškem,« je povedala Franceska Žumer.

Zadnje srečanje je bilo v kulturnem središču K & K v Šentjanžu v Rožni dolini na Koroškem. Literarni tabor je bil namenjen spoznavanju mladinskih del pisatelja Slavka Pregla, še posebej zgodbe Odprava zelenega zmaja, ki je bila napisana že pred več kot dvajsetimi leti, pa njena humorna vsebina še vedno privlači mlade bralce. Učence je pisatelj tudi obiskal in jim prebiral basni iz najnovejše knjige Petelin na gnoju. Ker je potekal literarni tabor 22. junija, na dan zemlje, so učenci pisali zanimive pripovedi, v katerih so izražali bojazen o neizbežni katastrofi na Zemlji, če ne bomo do nje prijaznejši.

»Vsi že nestrpno pričakujemo srečanje prihodnjega junija in prihod koroških slovensko govorečih učencev v Ljubljano. Tudi njim bivanje pri nas in spoznavanje slovenskih naravnih in kulturnih zanimivosti, običajev, našega načina življenja in naše govorice dopolnjujejo in bogatijo šolski vsakdan,« je povedala Franceska Žumer.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 2. maj 2021 / 14:43

Pohota v okviru sorodstva

V prejšnjem nadaljevanju je še ne 14-letna Katarina ravno začela očetu obirati uši na glavi.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 7. september 2015 / 00:03

Igrajmo se igro

Jernej Kosmač je mojster oblikovanja lesenih predmetov kulturne dediščine, ustvaril in dopolnil je več miselnih igric naših dedkov in babic, prav tako iz lesa. Stik z lesom je zanj tista čarovnija, ki...

Bohinj / nedelja, 6. september 2015 / 23:57

Nagradili najboljše športnike

Ob bohinjskem občinskem prazniku so že drugo leto zapored pripravili tudi sprejem za najboljše bohinjske športnike. Športnica leta je že drugič postala uspešna smučarska tekačica in biatlonka Ajda Arh...

Tržič / nedelja, 6. september 2015 / 23:55

Tržič bo vedno moj dom

Pri nedeljski dopoldanski maši so se tržiški farani poslovili od svojega spoštovanega dolgoletnega župnika in dekana Romana Starca.

GG Plus / nedelja, 6. september 2015 / 23:49

Krave »pošlihtala«, zdaj tudi strežeta

Nad kravami, ki se pasejo na Soriški planini, zadnja leta bdita precej nenavadna pastirja: igralec in glasbenik Žiga Saksida ter arhitekt Nac Žuber. »Verjetno izgleda, kot da sva ves čas »frej« in da...

Kranj / nedelja, 6. september 2015 / 23:47

Nekateri odloki izjemno stari

Kranj – Župan Mestne občine Kranj Boštjan Trilar je za delovno jesen napovedal spremembe blizu deset odlokov, zato da bo delo lahko potekalo učinkoviteje. Nekateri odloki so namreč že izjemno stari...