Glavne organizatorke srečanj učencev iz Ljubljane, Vetrinja in Borovelj so se srečale na Prešernovi proslavi v Celovcu, od leve: Franceska Žumer, Nada Malle, Matilda Boročnik in Tatjana Kupper.

Med Šentjanžem in Ljubljano

Med nastopajočimi na letošnji osrednji prireditvi Slovencev na Koroškem v Celovcu v počastitev slovenskega kulturnega praznika so sodelovali tudi učenke in učenci Osnovne šole Poljane iz Ljubljane in glavnih šol Borovlje/Ferlach in Vetrinj/Viktring na Koroškem.

Idejo za sodelovanje sta leta 1994 dala takratni Zavod za šolstvo in šport Republike Slovenije in Medkulturni center na Dunaju, leta 1995 pa so učenci iz Borovelj in Vetrinja prvič prišli na osnovno šolo Poljane v Ljubljani, se spominja Franceska Žumer (rojena je bila na Beli v občini Preddvor – op. p.) iz ljubljanske osnovne šole, ki je skupaj z učiteljicami Nado Malle iz glavne šole Vetrinj in s Tatjano Kupper ter z Matildo Boročnik z glavne šole v Borovljah naredila prve korake v tem sodelovanju. »Od takrat naprej se vsako leto srečujemo dvakrat, enkrat na avstrijski in enkrat na slovenski strani. Srečanja so vsebinsko bogata, saj obsegajo spoznavanje slovenskih in koroških literarnih ustvarjalcev ter pisanje v slovenščini. Osnova za literarno ustvarjanje so prebrana dela. Poleg tega učenci iz Koroške spoznavajo posebnosti Slovenije, učenci iz Slovenije pa posebnosti Koroške in življenje Slovencev na Koroškem,« je povedala Franceska Žumer.

Zadnje srečanje je bilo v kulturnem središču K & K v Šentjanžu v Rožni dolini na Koroškem. Literarni tabor je bil namenjen spoznavanju mladinskih del pisatelja Slavka Pregla, še posebej zgodbe Odprava zelenega zmaja, ki je bila napisana že pred več kot dvajsetimi leti, pa njena humorna vsebina še vedno privlači mlade bralce. Učence je pisatelj tudi obiskal in jim prebiral basni iz najnovejše knjige Petelin na gnoju. Ker je potekal literarni tabor 22. junija, na dan zemlje, so učenci pisali zanimive pripovedi, v katerih so izražali bojazen o neizbežni katastrofi na Zemlji, če ne bomo do nje prijaznejši.

»Vsi že nestrpno pričakujemo srečanje prihodnjega junija in prihod koroških slovensko govorečih učencev v Ljubljano. Tudi njim bivanje pri nas in spoznavanje slovenskih naravnih in kulturnih zanimivosti, običajev, našega načina življenja in naše govorice dopolnjujejo in bogatijo šolski vsakdan,« je povedala Franceska Žumer.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / / 07:00

Javno-zasebno je zasilna rešitev

Gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Tržič je večletna želja in predvsem potreba. Župan Borut Sajovic je naklonjen javno-zasebnemu partnerstvu, direktor ZD Tržič Iztok Tomazin pa meni, da je to le za...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala