Grad Dvor

Po poti štirih gradov

Preddvor je kraj, ki leži ob vznožju izjemne gorske kulise. Ob njegovi omembi večina najprej pomisli na jezero Črnava, marsikdo pa ne ve, da premore kar štiri gradove s svojimi zgodbami in zgodovino: Dvor, Hrib, Turn in Novi oziroma Pusti grad.

Ernesta Koprivc z Zavoda za turizem Preddvor: »Preddvor obiščejo družine ter aktivni posamezniki. Zelo je priljubljen pri padalcih in ljubiteljih trekinga; tu pridejo na svoj račun tako neizkušeni kot izkušeni pohodniki.« Gost v preddvorski občini lahko izbira med različnimi namestitvami: od glampinga do turističnih kmetij, apartmajev, sob, hotelov, penzionov, planinskih koč. Koprivčeva se zaveda, da ljudje želijo celovito turistično ponudbo na enem mestu, zato poudari, da je v nastajanju nova spletna stran, kjer bodo zbrane vse potrebne informacije, turistična ponudba ter druge zanimivosti. Tako da si bo vsak lahko po lastnih željah in razpoloženju ukrojil dan, še doda.

Lani so v Preddvoru v prvi polovici leta, od januarja do julija, zabeležili 7.486 nočitev, letos samo 2.572. Če je bila lani zasedenost 23,45-odstotna, je danes 7,30-odstotna – koronasituacija je namreč zahtevala svoj davek. Zdaj so Slovenci tisti, ki odkrivajo Preddvor, se pa že vračajo tudi tuji gostje.

Preddvor – Z domačinko Ano Roblek, tudi lokalno turistično vodnico, sva se dobili v središču vasi, praktično na dvorišču prvega gradu, gradu Dvor. Ta je sicer videti klavrno, a ne moremo zanikati mogočnega vtisa, ki ga vseeno naredi na obiskovalca. Izvem, da je prvič omenjen že leta 1147. »Sama stavba je zidana v obliki črke L, čemur rečemo ključasta zasnova – skozi razvoj in dozidave pa je dobil današnjo obliko,« pripoveduje Ana Roblek. »Najstarejši del je predvidoma srednjeveški, sicer pa ima grad renesančno jedro.« Med drugim omeni še dobro vidno rustiko, renesančni omet iz 17. stoletja in ostanke zidanih arkadnih lokov nad vhodoma.

Grad je hitro menjaval lastnike in vsak od njih ga je preuredil v drugačne namene. Od leta 1936 je bil v njem sanatorij oziroma hotel Grintovec, tako da ta letnica velja nekako za začetek množičnega turizma v Preddvoru. Čisto na koncu je služil kot vzgojni zavod za otroke, zaradi varnosti pa je zgradba trenutno zaprta za obiskovalce.

Vodnica me opozori še na balkonček na zadnji strani gradu, viden iz grajskega parka, do koder prideva skozi podhod med cerkvijo sv. Petra in gradom. Park so v zadnjih letih zelo lepo uredili, v njem pa stoji spomenik Franu Lakmayerju, nekdanjemu preddvorskemu župniku in tudi velikanu slovenskega čebelarstva.

Sprehod nadaljujeva po mali gozdni učni poti do jezera Črnava oziroma gradu Hrib. Ta datira v 16. stoletje. Čeprav je videti enovit, je bil zgrajen postopoma. Na fasadi mi Roblekova pokaže zanimivo dekoracijo z grafito. Vanj sicer ne vstopiva, omeni pa še poročno dvorano, ki je v uporabi in privlačna številnim parom. Za današnjega obiskovalca so zanimivi še notranje dvorišče gradu in zagotovo njegova okolica s poročnim oziroma grajskim drevoredom ter izstopajočimi sekvojami v grajskem parku za gradom.

Dan je rahlo oblačen, tako da gorska kulisa, ki se ponuja ob sončnih dneh, z mogočnim Storžičem in zgodbo o Hudičevem borštu na Zaplati tokrat ne pride do izraza.

Pot nadaljujeva na grad Turn, ki sicer stoji nad vasjo Potoče in do tja od gradu Hrib peš ni daleč. Danes grad največkrat omenjajo v povezavi z Josipino Urbančič - Turnograjsko, sama grajska stavba pa je del doma starejših občanov.

In potem nam ostane še Novi oziroma Pusti grad, kakor se ga je prijelo poimenovanje. Je najstarejši med štirimi preddvorskimi gradovi, datira v 12. stoletje, nekateri pa menijo, da je še starejši. Leži ob priljubljeni poti na Sv. Jakob, tako da se do njega ravno tako lahko odpravite peš, so pa vidne le še njegove razvaline.



Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 20. december 2011 / 07:00

Severju in nam v ponos

Letošnji dobitniki Severjevih nagrad so: predsednik, koristoljubka, hinavec in diktator. Gre za vloge, ki so jih v posameznih predstavah tako dobro uprizorili Matjaž Tribušon, Romana Šalehar, Jure Kop...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 23. februar 2020 / 22:34

Koronavirus blizu naše meje

Italijanski mediji poročajo že o več kot 150 primerih okužb z novim koronavirusom. V Sloveniji do zdaj še nimamo potrjenega primera okužbe, vendar infektologinja Tatjana Lejko Zupanc meni, da skoraj n...

Šenčur / nedelja, 23. februar 2020 / 18:33

Blagneče hiše (še) ne bodo porušili

Zavod za varstvo kulturne dediščine dal negativno mnenje glede rušenja preostanka Blagneče hiše. Medgeneracijski center v prizidku bodo vendarle dali v uporabo.

Škofja Loka / nedelja, 23. februar 2020 / 18:32

Pravilen izračun minimalne plače

Škofja Loka – Sindikat za zasebno varovanje prihodnji teden vabi na skupna srečanja, na katerih bodo predstavili pravilen obračun minimalne plače. Na Gorenjskem bo srečanje v sredo, 26. februarja,...

Radovljica / nedelja, 23. februar 2020 / 18:30

Četrt stoletja Društva hospic

Gorenjski odbor Društva hospic ob obletnici pripravlja sklop predavanj; v sredo je predsednica društva Renata Jakob Roban v radovljiški knjižnici gostila patra Karla Gržana.

Kultura / nedelja, 23. februar 2020 / 16:11

Gal o koncu otroštva

V Mergentalerjevi ulični galeriji se predstavlja vsestranski ustvarjalec Gal Grobovšek s kolažem Konec otroštva.