Gospa ZČT pa nič
Tako. Zdaj imam pa cirkusa, vključno s tako imenovanim raziskovalnim novinarstvom, vrh glave. Da se razumemo. S cirkusom na noben način ne mislim pisanja in poročanja množičnih občil o tragičnem dogodku, ko sta bulmastifa v Ljubljani dobesedno razčetverila človeka. Namesto da bi slovenski novinarji, ki bedijo nad tragedijo, raziskovali v smeri kršenja veljavnih zakonov in menda celo ustave s strani najvišjih političnih krogov v državi, se ubadajo (v aktualnih okoliščinah) s povsem obrobno temo, to je s problemom sodomije. Se pravi, s človekovo spolno zlorabo štirinožcev takšne in drugačne »provinience«. V aktualnem primeru zdaj, žal, že pokojnega zdravnika Saše Baričeviča.
Uvodoma naj nekaj stavkov posvetim nesrečnemu zdravniku, ki je imel medicinski center domala tik pod mojo kuhinjo. Številni moji sosedje so bili njegovi pacienti. Vsi vedo o njem povedati samo dobro. (Vključno z mojo mamo, ki je bila prav tako njegova pacientka, kar pa, da se razumemo, na ta diskurz ne vpliva niti minimalno.) V nasprotju z marsikaterim drugim »dohtarjem« je bil Saša Baričevič prijazen in nadvse ustrežljiv. In menda prav nič samovšečen. Ali je ali ni spolno zlorabljal bulmastifov, je za nepravno in do skrajnih meja skorumpirano državo, kot Slovenija očitno je, povsem obrobnega pomena.
Povedano drugače, z vidika pravne države in posledično njenega ugleda je razkrivanje pokojnikovih domnevnih spolnih užitkov, ki so zagotovo dekadentni in kot taki družbeno nesprejemljivi, strel v prazno. Če bi bilo to v tem trenutku vsaj malo pomembno in v korist državi, potem domnevnim raziskovalnim novinarjem svetujem, da odkrijejo, ali, denimo, ugledna in vplivna gospa Kunigunda Parkelj, oseba je kajpak izmišljena, spolno zlorablja svojega čistokrvnega mačka ali ne? Ko bo naša pravna država toliko napredovala, da bo preverjala zlorabo slehernega kanarčka, bo Slovenija na konju.
Do takrat pa, lepo prosim, naj se slovenska javnost vključno z medijskimi psi čuvaji vpraša, kdo je pravzaprav zaslužen za to, da so bili psi pokojnemu zdravniku vrnjeni, čeprav ni bil njihov uradni lastnik. Iz tega sledi enako pomenljivo vprašanje: kdo bo plačal ozirom odgovarjal za napad teh istih psov na Tržičana Stanislava Megliča. Odgovor je na dlani: plačali bomo davkoplačevalci, odgovornosti pa ne prizna nihče. Niti prvi odgovorni - kmetijski minister Milan Pogačnik ne. Vladnega predsednika Boruta Pahorja sprašujem: kdaj boste v praksi udejanjili odgovornost, s katero se pred kamerami šopirite, ko pravite, da za to in to zadevo »prevzamete polno odgovornost«. S smrtjo zdravnika Saše Baričeviča je priložnost za vaše napovedi, da ne rečem politična natolcevanja več kot primerna. Žal.
Naslednje, kar me (kot novinarko) izjemno zanima, je: priimek in ime druge osebe, ki je v spolni ekshibiciji na Oražmovi v Ljubljani domnevno dejavno sodelovala. Gre za visokega vladnega oziroma državnega funkcionarja? Morda za uglednega pravnika? Morda za katerega drugega uglednega zdravnika ali veterinarja ali profesorja? Domnevna slovenska elita je namreč silno razširjena in nepredvidljiva.
In še to. Kaj si o vsej zadevi in s strani pravic posameznika, čeprav pokojnega, mislite vi, gospa Zdenka Čebašek Travnik? Za svoj državni položaj ste nekam nenavadno tiho. Vsekakor pa bolj kot v primeru tako imenovanih izbrisanih.