Kovinske skobe, po katerih premaguješ navpične stene

Vrtoglava hvarska ferata

Sopiham po strmi makadamski cesti, ki se dviguje nad Sveto Nedjeljo. Popoldansko sonce neusmiljeno prikliče na obraz prve kapljice, ki mi potem še naslednje pol ure počasi polzijo po čelu in kapljajo od brade. Kaj mi je bilo tega treba? se vprašam sama pri sebi, ko strmina še kar ne popusti, meni pa se že rahlo vrti od vročine, pomanjkanja sape in pogleda na strme pečine, ki so vsak korak bližje. Ko v široki razpoki med stenami opazim dolg nihajoč most, sva končno na startu. Nejc iz nahrbtnika strese plezalna pasova in samovarovalne komplete in že zaplezava proti najboljši ferati v Dalmaciji.

Via Mirko (B/C) je vrtoglava hvarska ferata, ki poteka po navpičnih stenah najvišjega hvarskega hriba – Sv. Nikolaja in v dobri uri premaga skoraj tristo metrov višinske razlike. Ferato je pred dobrima dvema letoma zgradila ekipa Cliffbase s Slovakom Mirkom Štecem na čelu, ki je v gladke stene navrtal veliko število skob in oprimkov, za spektakularen konec pa je ekipa čez ozko sotesko napeljala jekleni viseči most, ki zaniha visoko nad hvarskimi vinogradi, oljčnimi nasadi in zvonikom Svete Nedjelje.

Sonce se je skrilo za visokimi pečinami Sv. Nikolaja ravno v trenutku, ko sem stopila na prvo skobo v navpični steni in počasi, previdno, korak za korakom, z vzorcem – desna roka, desna noga, leva roka, leva noga izgubljala tla pod nogami. Odvisna le od trdnosti kovinske lestve in prepričanosti v svoje zmožnosti, a hkrati pod navalom adrenalina in občasne zgroženosti nad zračnostjo pod nogami, sem bila enako olajšana in vesela, ko sem po dobri uri zagledala jekleni most, ki naznanja konec ferate. Barve so se začele prelivati iz svetlo v temno modre, oranžne in poslednjo živo rdečo, ki je potonila v temno morje, ko sva stala na vrhu Svetega Nikolaja in uživala v razgledu, ki je segal vse od Brača na severu, majhnih Paklenih otokov in Korčule na jugu.

Ja, letos je moj dopust poleg nenormalnega apetita, ki hodi z roko v roki z morskim prenajedanjem, precej aktiven. Možnost izbire mi je bila odvzeta že, ko sva z Nejcem v majhen avto basala vse od napihljivega supa, pohodnih in tekaških čevljev, plavutk, plezalne opreme pa tudi dveh gorskih koles, s katerima zdaj v zgodnjih jutranjih urah raziskujeva skrite, zapuščene vasice in se po stari razgledni cesti spuščava mimo Brusja proti vedno živahnemu mestu Hvar in prvi jutranji kavi.



Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 5. april 2011 / 07:00

Zmaga Domžal, poraz Triglava

Kranj - Po premoru zaradi nastopa reprezentance se je pretekli konec tedna s tekmami 25. kroga nadaljevala prva slovenska nogometna liga. Gorenjska predstavnika sta igrala doma i...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.