Kovinske skobe, po katerih premaguješ navpične stene

Vrtoglava hvarska ferata

Sopiham po strmi makadamski cesti, ki se dviguje nad Sveto Nedjeljo. Popoldansko sonce neusmiljeno prikliče na obraz prve kapljice, ki mi potem še naslednje pol ure počasi polzijo po čelu in kapljajo od brade. Kaj mi je bilo tega treba? se vprašam sama pri sebi, ko strmina še kar ne popusti, meni pa se že rahlo vrti od vročine, pomanjkanja sape in pogleda na strme pečine, ki so vsak korak bližje. Ko v široki razpoki med stenami opazim dolg nihajoč most, sva končno na startu. Nejc iz nahrbtnika strese plezalna pasova in samovarovalne komplete in že zaplezava proti najboljši ferati v Dalmaciji.

Via Mirko (B/C) je vrtoglava hvarska ferata, ki poteka po navpičnih stenah najvišjega hvarskega hriba – Sv. Nikolaja in v dobri uri premaga skoraj tristo metrov višinske razlike. Ferato je pred dobrima dvema letoma zgradila ekipa Cliffbase s Slovakom Mirkom Štecem na čelu, ki je v gladke stene navrtal veliko število skob in oprimkov, za spektakularen konec pa je ekipa čez ozko sotesko napeljala jekleni viseči most, ki zaniha visoko nad hvarskimi vinogradi, oljčnimi nasadi in zvonikom Svete Nedjelje.

Sonce se je skrilo za visokimi pečinami Sv. Nikolaja ravno v trenutku, ko sem stopila na prvo skobo v navpični steni in počasi, previdno, korak za korakom, z vzorcem – desna roka, desna noga, leva roka, leva noga izgubljala tla pod nogami. Odvisna le od trdnosti kovinske lestve in prepričanosti v svoje zmožnosti, a hkrati pod navalom adrenalina in občasne zgroženosti nad zračnostjo pod nogami, sem bila enako olajšana in vesela, ko sem po dobri uri zagledala jekleni most, ki naznanja konec ferate. Barve so se začele prelivati iz svetlo v temno modre, oranžne in poslednjo živo rdečo, ki je potonila v temno morje, ko sva stala na vrhu Svetega Nikolaja in uživala v razgledu, ki je segal vse od Brača na severu, majhnih Paklenih otokov in Korčule na jugu.

Ja, letos je moj dopust poleg nenormalnega apetita, ki hodi z roko v roki z morskim prenajedanjem, precej aktiven. Možnost izbire mi je bila odvzeta že, ko sva z Nejcem v majhen avto basala vse od napihljivega supa, pohodnih in tekaških čevljev, plavutk, plezalne opreme pa tudi dveh gorskih koles, s katerima zdaj v zgodnjih jutranjih urah raziskujeva skrite, zapuščene vasice in se po stari razgledni cesti spuščava mimo Brusja proti vedno živahnemu mestu Hvar in prvi jutranji kavi.



Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Petnajst let policijskega kluba

V gorenjskem klubu IPA (mednarodnega združenja policistov) je prek petsto članov.

Objavljeno na isti dan


Naklo / ponedeljek, 15. julij 2024 / 18:40

V Naklem potrdili odlok o pomoči družini na domu

Naklo – Nakelski občinski svetniki so na zadnji izredni seji sprejeli odlok o organizaciji in izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v občini Naklo. Občina mora namreč zagotavlj...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. julij 2024 / 18:37

Pomanjkljivosti pri prodaji na tržnicah in stojnicah

Prodaja kmetijskih pridelkov na tržnicah ter svežega sadja in zelenjave na stojnicah ob cestah, pred trgovskimi centri in na drugih dobro obiskanih lokacijah ne poteka vedno v skladu z zakoni, ured...

Železniki / ponedeljek, 15. julij 2024 / 18:36

Novo vozilo za dražgoške gasilce

V Dražgošah so slovesno prevzeli gasilsko vozilo, ki je pred tem služilo gasilcem v Železnikih.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. julij 2024 / 18:34

Izhodišča za zakon o lastniški zadrugi delavcev

Ljubljana – Vlada je potrdila izhodišča za pripravo zakona, s katerim želi urediti sistem vzpostavljanja in ohranjanja delavskega lastništva prek odkupa delnic ali deležev od zunanjih lastnikov ali...

GG Plus / ponedeljek, 15. julij 2024 / 18:31

Planika

Planika (Leontopodium alpinum) je zagotovo naša najbolj znana gorska cvetlica. Navsezadnje pa je bila tudi prva zavarovana (1896) z zakonskimi predpisi, po katerih so prepovedani...