Razveselili so se knjig v albanščini

Na Osnovni šoli Orehek so pretekli teden gostili veleposlanika Albanije Pëllumba Qazimija, ki jim je ob tej priložnosti podaril nekaj knjig in učbenikov v albanskem jeziku, ki bodo učiteljem v pomoč pri sporazumevanju z albanskimi učenci.

Osnovno šolo Orehek obiskuje enajst otrok, ki so se priselili s Kosova, še trije obiskujejo vrtec. Pri njihovem vključevanju v redni pouk in premagovanju jezikovnih ovir si pomagajo na vse mogoče načine, saj se jih večina v šolo vključi brez kakršnegakoli predznanja slovenskega jezika. Zaradi tega je lahko njihova integracija zelo težka in začnejo zaostajati pri pouku. Ker učitelji ne razumejo albansko, so jim lahko v veliko pomoč slikanice in učbeniki v albanskem jeziku, a imajo na voljo zelo malo gradiva. Prav zato so se obrnili tudi na albansko veleposlaništvo in tako jim je veleposlanik Pëllumb Qazimi osebno prinesel nekaj knjig, s katerimi si bodo lahko pomagali pri pouku.

Najmanj težav z učenjem slovenskega jezika imajo najmlajši, je pojasnila ravnateljica OŠ Orehek Ivka Sodnik, z vsakim letom pa je njihovo vključevanje bolj težavno, saj starejši niti nimajo razvitih delovnih navad. Po njenem prepričanju bi pred vstopom v šolo potrebovali daljši tečaj, na katerem bi se naučili vsaj osnov slovenskega jezika. »A ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport nam ta čas dodeli le trideset ur na leto, kar je občutno premalo,« opozarja Ivka Sodnik. Pri pouku je zato potrebno veliko prilagajanja, priznava učiteljica slovenščine Nataša Jezeršek Triler. »Eden od mlajših fantov recimo govori tekoče angleško, zato si pomagamo tudi s tem, obenem pa nam je pri sporazumevanju v pomoč tudi 14-letna Rinesa Mehmetaj, ki je v Slovenijo prišla pred tremi leti in zdaj že zelo dobro govori slovensko.« Rinesa je pojasnila, da ob prihodu v Slovenijo ni znala niti besedice slovensko, a se je vestno udeleževala tečaja slovenščine, obenem pa so ji veliko pomagali sošolci. Poudarila je še, da ji je zelo koristilo, ker sta z očetom doma govorila izključno v slovenščini. Tudi veleposlanik Pëllumb Qazimi je izpostavil pomen staršev, ki morajo po njegovem prepričanju svojim otrokom ponuditi roko pri učenju slovenščine. »To namreč ni zgolj naloga šole, čeprav cenimo vašo podporo. V proces učenja morajo biti nujno vključeni tudi starši, ki morajo z otroki govoriti slovensko.«

Veleposlanik je šolsko knjižnico obogatil s pravljicami in učnim gradivom, ki bo učiteljem pomagalo navezati stik z albanskimi otroki. »Naša vlada spodbuja to sodelovanje in z veseljem zagotavlja gradiva za naše rojake v tujini.« Pojasnil je, da je bila to že šesta šola, ki jo je obiskal v Sloveniji. »Vedno znova opažam, da se zelo trudite, da bi otroke naučili slovenskega jezika.« Nataša Jezeršek Triler je pojasnila, da sicer napredujejo počasi, a so otroci večinoma zelo zaupljivi. »Vključeni so v redne razrede, le z določenimi prilagoditvami. Pri slovenščini morajo recimo dosegati samo minimalne standarde znanja.« Tako kot knjižničarka Andreja Urbanec, ki je prva navezala stik z albanskim veleposlaništvom, se je zelo razveselila knjig v albanščini, saj jim bo to olajšalo sporazumevanje. Veleposlanik jim je obljubil, da lahko tudi v prihodnje računajo na njihovo pomoč.