Mladoporočenca Irena in Jože Prestor na poroki pred 50 leti / Foto: osebni arhiv zlatoporočencev

Zlata poroka zakoncev prestor

Zakonca Prestor z Zgornjega Brnika sta praznovala zlato poroko. Vedno sta se trudila, da bi bila vsem dobra vzornika za vnaprej, za popotnico za življenje. Njuno največje bogastvo je, da sta bila srečna s tistim, kar sta ustvarila, želita pa si, da bi bila zdrava še naprej.

V soboto, 14. januarja, sta svojo zaobljubo v podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika po petdesetih letih skupnega življenja obnovila zlatoporočenca Irena in Jože Prestor. Ta obljuba je imela trdne temelje v iskreni ljubezni in medsebojnem spoštovanju, zato je njuna zveza ostala čvrsta vseh petdeset let. Tokrat sta bila njuni poročni priči vnuka Jakob in Anja, zahvalno sveto mašo ob zlati poroki pa je daroval Jože Poje, župnik z Brezovice pri Ljubljani, ki jima je čestital ob jubileju, čestitko pa je slavljencema poslal tudi cerkljanski župnik Jernej Marenk. Pri bogoslužju so prepevali sorodniki z Zgornjega Brnika, po sveti maši pa so jima sosedje in sorodniki pred domačo hišo pripravili šrango.

Irena, rojena Žagar, se je rodila leta 1948 kot prva izmed dveh deklet v delavski družini v Kamniku očetu Karlu in mami Ivanki. Jože pa se je rodil tri leta prej – kot tretji otrok v kmečki družini s šestimi otroki mami Ivanki in očetu Jožetu na Zgornjem Brniku. Osnovno šolo je obiskoval v Cerkljah, kasneje pa se je zaposlil v takratnem Tekstilindusu, kjer je delal kot mojster in tu dočakal tudi upokojitev. Irena pa je bila zaposlena v Iskri in na Letališču Brnik. Rada skrbi za rože, ki krasijo njun dom in okolico, ter plete. Da pa je vrt resnično lepo urejen, poskrbi Jože, pove Irena. Od leta 1988 dalje sta oba opravljala tudi delo na kmetiji. Sedaj je kmetijo prevzel sin Marko. Na Zgornjem Brniku, kjer sta zgradila novo hišo, pa z njima živi sin Jože z družino.

Prestorjeva sta se poročila leta 1967 v Kamniku – tako civilno kot cerkveno. Tokrat sta se na slavnostno kosilo odpeljala s tremi vnuki v gostilno na Trojane, kjer sta bila tudi pred petdesetimi leti. Ohcet pa je bila pred petdesetimi leti doma, pri Mušču na Zgornjem Brniku. Po poroki sta skupno življenjsko pot nadaljevala na moževi domačiji na Zgornjem Brniku. Svojo ljubezen sta okronala z rojstvom štirih otrok Jožeta, Lili, Marka in Sandija. Danes jima življenje lepša pet vnukinj in pet vnukov. Kadar ju obiščejo, pravita, se jima razvedri obraz in jima zapoje srce.

Zaključno slavje ob zlati poroki se je nadaljevalo v gostilni Pri Cilki na Zgornjem Brniku. Svatje pa so obljubili, da se znova snidejo ob praznovanju njune biserne poroke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 26. januar 2011 / 07:00

Predsednika sprejela diplomatski zbor

Brdo - V ponedeljek je na Brdu potekal tradicionalni novoletni sprejem za diplomate, ki sta ga priredila predsednik države Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...