Sladkorna bolezen tipa 2 - zboli lahko vsakdo

Besedilo: Mojca Šimenc
/ 06:00

Dokler smo zdravi in od daleč opazujemo, kako zbolevajo naši znanci in prijatelji, si pogosto rečemo, da se nam "to" ne more zgoditi.

Pri vsakem obolelem najdemo kaj, česar sami nimamo, in na kar "obesimo" upanje, da bomo odnesli zdravo kožo. Bolj kot gre za (z vidika dejavnikov tveganja in vzrokov) kompleksno bolezen, bolj smo prepričani, da bomo med zdravimi izbranci. Pa običajno ni tako. Bolezen se zgodi slej ko prej, mnogokrat takrat, ko jo najmanj pričakujemo in (žal) pogosto tudi takrat, ko je svoj uničevalni pohod že začela.

Sladkorna bolezen ubija tiho in počasi

Sladorna bolezen tipa 2 velja za eno od najbolj tihih in največjih posrednih ubijalk v razvitem svetu. Število bolnikov strmo narašča: z 200 milijonov se bo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije v naslednjih dveh desetletjih število dvignilo na blizu 400 milijonov, zaradi zapletov, ki jih sladkorna bolezen povzroča, pa že sedaj umre blizu 3 milijonov ljudi. Prej bolezen odkrijemo, bolj uspešno in z manj zapleti jo bomo obvladovali. Podatki (ki sicer veljajo za ZDA) kažejo, da kar četrtina ljudi vseh obolelih sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen! Prav tako ne drži, da diabetes tipa 2 »kosi« samo med debelimi in/ali tistimi, ki imajo bolezen v družini. Zboli lahko vsakdo, ne glede na leta, spol, poklic ..., je pa res, da je pri določenih skupinah ljudi tveganje izrazito večje.

Preddiabetes lahko traja več let

Preden večina bolnikov razvije sladkorno bolezen tipa 2, ki je zelo odvisna od načina življenja, se pri njih pojavi preddiabetes. Gre za stanje, ki je lahko traja mnogo let in ki bolniku ne povzroča opaznih težav, vendar že dela škodo zdravju. Nivo sladkorja v krvi je zvišan, vendar še ne dovolj za potrditev diagnoze. Zadnje študije kažejo, da ljudje, ki imajo pred-diabetes, lahko s spremembno prehranskih navad in z dovolj telesne aktivnosti preprečijo, da bi le-ta napredoval v diabetes. Pod enim pogojem: stanje je pri njih treba pravočasno odkriti. Slovenske smernice za zdravstveno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki sta jih januarja 2008 izdala Združenje endokrinologov Slovenije in Strokovni kolegij Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, navajajo mejne vrednosti za preddiabetes: nivo glukoze v krvi, merjeno na tešče, je med 6,1 in 6,9 mmol/l (v tem primeru govorimo o mejni bazalni glikemiji ozirma MBG), nivo glukoze v krvi po dveh urah po oralnem glukoza-tolerančnem testu pa je med 7,8 in 11,0 mmol/l (v tem primeru govorimo o moteni toleranci za glukozo oziroma MTG). Oralni glukoza-tolerančni test se izvaja zjutraj na tešče. Od zadnjega obroka mora miniti od 8 do 14 ur. Preiskovanec mora v petih minutah popiti 2,5 do 3 decilitre vode, v kateri je raztopljeno 75 gramov glukoze. Prvi vzorec krvi mu vzamejo pred zaužitjem tekočine, drugega pa v 120. minuti, merjeno od prvega požirka dalje.

Koga sladkorna bolezen tipa 2 posebej ogroža?

Tveganje za sladkorno bolezen je povečano pri osebah, ki že imajo preddiabetes ter pri osebah, ki so starejše od 45 let in imajo indeks telesne teže večji od 25. Slednjega izračunamo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Oseba, visoka 170 centimetrov in težka 80 kilogramov ima indkes telesne teže: 80 kg/(1,7 m*1,7 m), torej 27,68. Bolj ogroženi so tudi mlajši od 45 let in z normalno telesno težo, če se neredno gibajo, imajo sladkorno bolezen v prvem kolenu sorodnikov, povišan holesterol v krvi (vrednost trigliceridov je nad 2,8 mmol/l, vrednost HDL nižja od 0,9 mmol/l), povišan krvni tlak (mejna vrednost je 140/90 mm Hg), bolezni, povezane z arterosklerozo ali bolezenska stanja, povezana s povečano inzulinsko odpornostjo. Bolj ogrožene so ženske s policističnimi jajčniki, tiste, ki so rodile otroke težje od 4,5 kilogramov, in tiste, ki so imele nosečnostno sladkorno bolezen. Pri vseh navedenih je priporočljivo merjenje nivoja sladkorja v krvi na tri leta (če so izvidi normalni).