Obveznice namesto obale

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / torek, 3. januar 2017 / 12:24

Upravna enota Radovljica je ponovno zavrnila vračilo dela obale bohinjskega jezera ljubljanski nadškofiji ter kot odškodnino določila obveznice Slovenskega odškodninskega sklada.

Bohinj – Po pritožbi na prvotni postopek je Upravna enota Radovljica tudi v drugi odločbi, ki je bila izdana v sredini decembra, znova zavrnila zahtevo za vračilo dela priobalnega pasa Bohinjskega jezera v naravi, ki jo je zahtevala Nadškofija Ljubljana. S tem pa dolgotrajni denacionalizacijski postopek še ni zaključen, saj naj bi se ljubljanska nadškofija na odločitev upravne enote pritožila.

Kot smo izvedeli na Upravni enoti Radovljica, so del nepremičnin ob obali Bohinjskega jezera vrnili v obliki odškodnine – obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. Tudi prvotni zahtevek za vračilo v naravi je upravna enota zavrnila, a je kmetijsko ministrstvo po pritožbi cerkve podalo zahtevo za ponovitev postopka. Podlaga za odločitev upravne enote je zakon o vodah, saj gre za vodna zemljišča, kar po zakonu predstavlja oviro za vračanje v naravi, upoštevali pa so tudi občinski odlok, s katerim so ta del bohinjskega jezera zaščitili kot javno dobro. Kot še dodajajo na upravni enoti, pa o delu zahtevka nadškofije Ljubljana, v katerem zahtevajo vračilo vodnih zemljišč, še ni bilo odločeno, saj je še v teku ugotavljanje pravnega in dejanskega stanja zadeve. Gre sicer za območje slapa Savice in poti proti slapu in Triglavskih jezer, medtem, ko je nadškofija že dobila vrnjeno območje pod slapom, kjer se nahaja tudi okrepčevalnica in parkirišče, pa tudi številne druge objekte v Bohinju, med drugim tudi Zoisov grad v Stari Fužini in številna gozdna zemljišča.

Župan Franc Kramar je z odločitvijo upravne enote zadovoljen, kljub temu pa pravi, da bodo z nadškofijo nadaljevali pogajanja in poskusili zadeve čim prej in čim bolj mirno razrešiti. Tudi za območje slapa Savice so predlagali kompromisni predlog, in sicer, da se iz parcel izloči parkovna infrastruktura in pot do slapa v samostojno parcelo, ostala kmetijska zemljišča pa so lahko vrnjena v naravi.

V Bohinju sicer po podatkih upravne enote ostajajo odprti še štirje denacionalizacijski postopki. Na nekatere v povezavi z nadškofijo pa pada tudi senca dvoma zaradi kupoprodajne pogodbe iz leta 1858, ki kaže, da je briksenška nadškofija številna zemljišča, za katero je Nadškofija Ljubljana zahtevala vračilo v naravi v sklopu denacionalizacije, že pred 150 leti prodala jeseniškemu industrijalcu Viktorju Ruardu.