Zdravje je bogastvo … za …?
Napis na stavbi: 1. nadstropje – psihiatrija lažji primeri; 2. nadstropje – psihiatrija težji primeri; 3. nadstropje – psihiatrija neozdravljivi primeri; 4. nadstropje – ministrstvo za zdravje.
Zdravje je bogastvo, pravi stara slovenska modrost. Ministrstvo za zdravje je z (dez)organiziranostjo javnega zdravstva in sistema javnih naročil v njem to modrost konkretiziralo: zdravje državljanov je bogastvo … za »posebne« dobavitelje v zdravstvu.
Mnogo razlogov je za utemeljenost trditve, da je – poleg bančnega sistema – prav sistem javnega zdravstva največja pralnica denarja v Sloveniji. Sistem je na veliko področjih povsem zastarel. Lahko bi rekli srednjeveški. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so prav tisti, ki v politiki najbolj zagovarjajo in že prav fetišizirajo slovensko javno zdravstvo, ko je šlo za njih same, odšli na zdravljenje na zasebne klinike v tujino. V javnosti najbolj znan primer te vrste je operacija nekdanjega predsednika Kučana na zasebni kliniki v Švici. S tem so ubili dve muhi na en mah: izognili so se čakalnim vrstam, tej nacionalni sramoti slovenskega javnega zdravstva; in si privoščili bistveno boljše zdravljenje od tistega, ki je v okviru javnega zdravstva dosegljivo navadnemu državljanu.
Sistem javnega zdravstva v Sloveniji je zelo drag. Ne zaradi plač zdravnikov ali medicinskih sester, kar je najnovejši levičarski medijski spin, ki mu marsikdo naseda; ampak zaradi vseh na sistem javnega zdravstva prisesanih levih pijavk, ki denar iz največje slovenske pralnice denarja usmerjajo v žepe »posebnih« dobaviteljev doma in v tujini. Velik del denarja iz zdravstva namesto v storitvah za zdravje ljudi konča v medijskih trobilih levičarjev. SDS je že pred letom dni zahtevala preiskovalno komisijo za ugotavljanje politične odgovornosti za korupcijo v zdravstvu. Ena prvih ugotovitev te preiskave je bila, da je isti lastnik, ki ima v rokah Mladino, posloval v sistemu slovenskega javnega zdravstva …
Zneski so vrtoglavi, saj gre za stotine milijonov evrov. In v čem je trik teh »posebnih« dobaviteljev? Na primer žilna opornica, ki jo kupi bolnišnica od takega dobavitelja, je petkrat (!) dražja kot primerljiv izdelek v tujini. Profit gre v zasebne žepe dobaviteljev in njihovih (levičarskih!) političnih botrov. Ljudje, za zdravljenje katerih zato zmanjka denarja in časa, trpijo v neskončnih čakalnih vrstah in umirajo. Zgodbe se vlečejo še iz prejšnjega režima (sistem vzporedne ekonomije … arhivi SFRJ). Seveda se v zadnjih letih te hobotnice spreminjajo, a izvor in osnovni akterji so še vedno isti. Toda, ko je bila na TV Tarča o korupciji v zdravstvu, niso hoteli povabiti nikogar iz SDS, niti Jelke Godec, ki že mesece vodi preiskovalko o tem vprašanju. Zato, da so za pesek v očeh javnosti »odkrivali« stvari, ki jih je SDS razgalila že pred meseci! Za naivneže so s tem ti mediji sebe prikazali kot »preganjalce« korupcije, pred javnostjo pa prikrili prave botre in poti denarja iz zdravstva v levičarske medije.
Ministrica se še oklepa stolčka, čeprav jo bodo za dodatni pesek v oči žrtvovali. Zato, da se ne bo nič spremenilo. Da bi se zdravstvo res spremenilo na bolje, bi ljudje morali nehati voliti levičarje. Winston Churchill je nekoč dejal: »Zdravi državljani so najdragocenejša naložba, ki jo lahko ima država.« To misel bi morali zapisati nad vhodna vrata ministrstva za zdravje. In nad vrata vladne palače tudi.