Rdeč nagelj za tiste, ki so izbrali tudi slovenščino za svoj jezik. / Foto: Neža Rozman

Slovenščina je tudi njihov jezik

Konec novembra so v Mohorjevo hišo v Celovcu povabili nemško govoreče Korošice in Korošce, ki so se naučili slovenščine in dokazali, da učenje našega jezika za nemško govoreče ni nemogoč podvig.

»Nagovorjeni in povabljeni ste tudi vsi, ki imate slovenske korenine, pa vam vaši predniki iz raznih razlogov niso več posredovali znanja svoje materinščine, zdaj pa jih odkrivate in se želite sami spet bolje povezati z nami ter to želite tudi za svoje otroke,« je dejal Janko Krištof.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta od leta 1988 naprej posameznikom iz večinskega nemškega naroda, ki so si posebej prizadevali za uveljavitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem, podeljevala Einspielerjevo nagrado. Letos nagrada ni bila podeljena. Vedno več je namreč posameznikov, ki bi si jo zaslužili in bi bili lahko po krivici spregledani. Spomin na znamenitega koroškega Slovenca iz Sveč Andreja Einspielerja (1813–1888), zagovornika pravic Slovencev ter enega od ustanoviteljev Mohorjeve družbe, je bil ohranjen tudi letos, vendar v drugačni obliki. V Mohorjevo hišo so bili povabljeni posamezniki, ki so odraščali v nemškem in v nekaterih primerih do Slovencev tudi sovražnem okolju, pa so se zaradi ljubezni, poklica, radovednosti, duhovne širine ter spoštovanja do jezika soseda odločili za učenje slovenščine. Takih ljudi ni malo in precej od njih jih je ta večer prišlo v Celovec na dejanje spoštovanja in zahvale.

»Andrej Einspieler je vedel, da brez nemško govorečih prijateljev ne bo trajne rešitve za slovensko govoreče. Nekaj podobnega počenjamo tudi danes, ko želimo nagovoriti in vključiti v svoje delo nemško govoreče sodeželane,« je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. »Vemo, da se moramo za jezikovno in narodno zavest truditi sami. Vi nam lahko ob tem stojite ob strani. Nekateri hodite z nami to pot že desetletja in delite z nami naša čustvovanja. Z nami prepevate naše pesmi, z nami gledate na našo zgodovino in nam pomagate ustvarjati prijetno in domače ozračje medsebojnega spoštovanja. Hkrati ste ohranili svojo identiteto. To ni prebežništvo ali asimilacija, ampak solidarnost. S slovenskim svetom se vam v določeni meri odpira cel slovanski svet. Z nami tako pomagate graditi mostove med obema narodoma in njihovima miselnima svetovoma. Tega duha, te širine in te odprtosti pri nas na Koroškem potrebujemo v čim večji meri,« je v čast Korošicam in Korošcem, ki so se naučili slovenščine, povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof.

Nekateri povabljeni so pripovedovali svoje zgodbe o srečanju s slovenščino in njenem učenju. Traudi Rudolf iz Pliberka je otroška pedagoginja in je bila rojena v nemški družini v Labotski dolini/Lavantal. Ker je prišla v slovensko okolje v Podjuni, se je želela naučiti slovenščine. Uspelo ji je in danes vodi otroško pevsko skupino Novum. Tudi župnik v Kotmari vasi v Rožu Michael Joham do študija v Salzburgu o Slovencih ni vedel veliko. Tu se je prvič srečal z njimi, po prihodu na Koroško pa so bili njegovi farani tudi Slovenci. Lotil se je učenja njihovega jezika. Slovenci morajo v cerkvi slišati božjo besedo in prepevati v svojem jeziku. To je osnovna kultura dvojezičnosti v Cerkvi, v kateri se le tako vsak počuti kot doma. Čudovito se mu zdi, da nemško govoreči v cerkvenem zboru brez predsodkov prepevajo slovenske pesmi. Svojo slovensko »jezikovno« pot je pripovedovala učiteljica Emi Wiegele iz Zahomca. Ingrid Zablatnik iz Bilnjovsa v Rožu je med študijem na Dunaju spoznala bodočega moža, koroškega Slovenca Miha Zablatnika. Njeni domači nad poroko s Korošcem niso bili navdušeni. Ingrid je vztrajala in se tudi zaradi potrpežljivosti moža in njegove mame Ane brez prisile naučila slovensko. Tudi hčerkin mož je Nemec in se je tudi naučil slovenščine. Srečna je, da ji vnuki rečejo: Babi, govori slovensko!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sreda, 27. julij 2011 / 07:00

Na Kranfestu tudi Kranjski semenj

Ta konec tedna bodo ulice Kranja že 29. leto zapored živele s Kranfestom in tradicionalno Kranjsko nočjo, sobotno dopoldne bo v znamenju tretjega Kranjskega semnja.

Objavljeno na isti dan


Kultura / četrtek, 1. december 2011 / 07:00

Donatorji pomembni za muzej

V petek so v Plesni dvorani Radovljiške graščine predstavili nove donacije Mestnemu muzeju Radovljica in ob tej priložnosti podelili zahvali največjima donatorjema za zapuščino skladatelja Uroša Kreka...

Prosti čas / četrtek, 1. december 2011 / 07:00

Razmigajmo možgane

Brain Gym oziroma telovadba za možgane je učna metoda s šestindvajsetimi specializiranimi vajami, ki izboljšujejo koncentracijo, organizacijo in komunikacijo.

Gospodarstvo / četrtek, 1. december 2011 / 07:00

Mladi izumitelj patentiral elektrarno

Nejc Oder iz Sela pri Vodicah je pri šestnajstih letih izumil minielektrarno s termovoltaičnim sistemom, a gre le za prvi prototip z dolgega seznama inovativnih idej, ki jih razvija.

Prosti čas / četrtek, 1. december 2011 / 07:00

Festival, ki združuje

Od četrtka do sobote je v Kranju potekal 1. mednarodni festival bosansko-hercegovskih kulturnih društev, kjer so uspešno predstavili kulturne dosežke različnih etničnih skupin.

Šport / četrtek, 1. december 2011 / 07:00

Črni Panterji si želijo tudi v tujino

Člani Športnega društva Črni panter pod vodstvom Anžeta Cofa uspešno vihtijo pesti in brcajo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Zadnje tekmovanje, ki so se udeležili, je bilo Slovenija Open v Zagor...