Rdeč nagelj za tiste, ki so izbrali tudi slovenščino za svoj jezik. / Foto: Neža Rozman

Slovenščina je tudi njihov jezik

Konec novembra so v Mohorjevo hišo v Celovcu povabili nemško govoreče Korošice in Korošce, ki so se naučili slovenščine in dokazali, da učenje našega jezika za nemško govoreče ni nemogoč podvig.

»Nagovorjeni in povabljeni ste tudi vsi, ki imate slovenske korenine, pa vam vaši predniki iz raznih razlogov niso več posredovali znanja svoje materinščine, zdaj pa jih odkrivate in se želite sami spet bolje povezati z nami ter to želite tudi za svoje otroke,« je dejal Janko Krištof.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta od leta 1988 naprej posameznikom iz večinskega nemškega naroda, ki so si posebej prizadevali za uveljavitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem, podeljevala Einspielerjevo nagrado. Letos nagrada ni bila podeljena. Vedno več je namreč posameznikov, ki bi si jo zaslužili in bi bili lahko po krivici spregledani. Spomin na znamenitega koroškega Slovenca iz Sveč Andreja Einspielerja (1813–1888), zagovornika pravic Slovencev ter enega od ustanoviteljev Mohorjeve družbe, je bil ohranjen tudi letos, vendar v drugačni obliki. V Mohorjevo hišo so bili povabljeni posamezniki, ki so odraščali v nemškem in v nekaterih primerih do Slovencev tudi sovražnem okolju, pa so se zaradi ljubezni, poklica, radovednosti, duhovne širine ter spoštovanja do jezika soseda odločili za učenje slovenščine. Takih ljudi ni malo in precej od njih jih je ta večer prišlo v Celovec na dejanje spoštovanja in zahvale.

»Andrej Einspieler je vedel, da brez nemško govorečih prijateljev ne bo trajne rešitve za slovensko govoreče. Nekaj podobnega počenjamo tudi danes, ko želimo nagovoriti in vključiti v svoje delo nemško govoreče sodeželane,« je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. »Vemo, da se moramo za jezikovno in narodno zavest truditi sami. Vi nam lahko ob tem stojite ob strani. Nekateri hodite z nami to pot že desetletja in delite z nami naša čustvovanja. Z nami prepevate naše pesmi, z nami gledate na našo zgodovino in nam pomagate ustvarjati prijetno in domače ozračje medsebojnega spoštovanja. Hkrati ste ohranili svojo identiteto. To ni prebežništvo ali asimilacija, ampak solidarnost. S slovenskim svetom se vam v določeni meri odpira cel slovanski svet. Z nami tako pomagate graditi mostove med obema narodoma in njihovima miselnima svetovoma. Tega duha, te širine in te odprtosti pri nas na Koroškem potrebujemo v čim večji meri,« je v čast Korošicam in Korošcem, ki so se naučili slovenščine, povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof.

Nekateri povabljeni so pripovedovali svoje zgodbe o srečanju s slovenščino in njenem učenju. Traudi Rudolf iz Pliberka je otroška pedagoginja in je bila rojena v nemški družini v Labotski dolini/Lavantal. Ker je prišla v slovensko okolje v Podjuni, se je želela naučiti slovenščine. Uspelo ji je in danes vodi otroško pevsko skupino Novum. Tudi župnik v Kotmari vasi v Rožu Michael Joham do študija v Salzburgu o Slovencih ni vedel veliko. Tu se je prvič srečal z njimi, po prihodu na Koroško pa so bili njegovi farani tudi Slovenci. Lotil se je učenja njihovega jezika. Slovenci morajo v cerkvi slišati božjo besedo in prepevati v svojem jeziku. To je osnovna kultura dvojezičnosti v Cerkvi, v kateri se le tako vsak počuti kot doma. Čudovito se mu zdi, da nemško govoreči v cerkvenem zboru brez predsodkov prepevajo slovenske pesmi. Svojo slovensko »jezikovno« pot je pripovedovala učiteljica Emi Wiegele iz Zahomca. Ingrid Zablatnik iz Bilnjovsa v Rožu je med študijem na Dunaju spoznala bodočega moža, koroškega Slovenca Miha Zablatnika. Njeni domači nad poroko s Korošcem niso bili navdušeni. Ingrid je vztrajala in se tudi zaradi potrpežljivosti moža in njegove mame Ane brez prisile naučila slovensko. Tudi hčerkin mož je Nemec in se je tudi naučil slovenščine. Srečna je, da ji vnuki rečejo: Babi, govori slovensko!

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 14. april 2007 / 07:00

Besnica pleše

Besnica - Na letošnjem šolskem plesnem festivalu, ki je potekal 29. marca v prostorih Podružnične šole Besnica, so poimenovali Besnica pleše. Sodelovalo je kar 70 učencev iz Osnovnih š...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 4. december 2007 / 07:00

Praznično za jubilej šole

Strahinj - V Biotehniškem centru Naklo – Srednja šola je do 9. decembra na ogled 6. mednarodna božično-novoletna razstava. Minuli petek so jo odprli s koncertom cerkvenega zbora...

Gospodarstvo / torek, 4. december 2007 / 07:00

Vloga za olajšave

Davčna uprava poziva dohodninske zavezance, da do 31. januarja prihodnje leto oddajo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.

Medvode / torek, 4. december 2007 / 07:00

Košnja v Zbiljskem jezeru

Občina Medvode in Savske elektrarne Ljubljana so kupile dobrih 212 tisoč evrov vredno plovilo, ki bo poleti odstranjevalo vodno rastlinje iz Zbiljskega jezera.

Kranj / torek, 4. december 2007 / 07:00

Čas za preseganje zamer

Na predvečer občinskega praznika so v Prešernovem gledališču pripravili slavnostno akademijo.

Kultura / torek, 4. december 2007 / 07:00

Velik dogodek, knjige za vse

V avli Mestne občine Kranj je bila v petek odprta razstava z naslovom Ko pride knjižnična ura. Avtor Lucijan Adam jo je postavil ob 100-letnici javne ljudske knjižnice v Kranju.