Župnik Pavel Juhant je v Križah poskrbel za blagoslov več kot tisoč motorjev. / Foto: Luka Rener

Na motor tudi z blagoslovom

V Križah pri Tržiču je na prvo nedeljo po veliki noči potekal velikonočni blagoslov motorjev ter motoristov in motoristk, na sončen dan pa se jih je zbralo več kot tisoč.

To nedeljo, 19. aprila, Goldwing klub Gorenjska organizira prvi blagoslov motorjev. Potekal bo pri hotelu Bellevue na Šmarjetni gori, začel se bo ob 12. uri, vabljeni pa so lastnice in lastniki motorjev vseh znamk.

Križe – »Danes si ne moremo več predstavljati življenja brez prometnih sredstev: avtomobilov, motorjev, letal in vseh drugih. Če bo šlo tako naprej, bomo pa kmalu morali hoditi peš ... Dan za dnem se vozimo v službo, če jo seveda imamo. Obiskujemo sorodnike, prijatelje, spoznavamo druge kraje, občudujemo naravo in še marsikaj. Zato je prav, da danes blagoslovimo tudi vaše motorje. Pozdravljam vse, ki ste danes zopet tukaj, saj to pomeni, da od lanskega blagoslova nihče ni umrl in tudi, da je blagoslov pri tem pomagal. Očitno niste vozili zgolj po cestah, ampak tudi po pameti,« je zbrane motoriste minulo nedeljo v Križah nagovoril župnik Pavel Juhant, ki je spomnil tudi na zavetnika šoferjev svetega Krištofa.

»Moški, vozite po pameti, ženske pa se držite moških, da boste ostale pametne!« je še svetoval Pavel Juhant, nato pa se je podal med motorje in motoriste in jih blagoslovil. Kar precej časa je z ministranti, ki so delili spominske podobice, hodil med motorji, saj se je na osmi motoristični blagoslov v Križe tokrat pripeljalo rekordno število motoristov in motoristk.

»Vreme nas je kar malo presenetilo, tako da na tako velik obisk nismo bili pripravljeni in smo seveda veseli. Doslej se je namreč k nam na blagoslov pripeljalo do šeststo motoristov in motoristk, letos smo jih našteli več kot tisoč. Morda tudi zato, ker je to eden redkih blagoslovov motorjev na Gorenjskem. Več je motorističnih srečanj,« je povedal Bojan Mertelj, ki je pri Baru Košuta s sodelavci in domačini poskrbel, da so obiskovalci in obiskovalke lahko videli tudi plesne točke, postregli so jih z domačo hrano in pijačo, za spomin pa so ministranti razdelili tudi blagoslovljene podobice. In seveda povabilo, da drugo leto spet pridejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 27. december 2006 / 06:00

Veliko povpraševanje po evro kovancih

Kranj - Banke in hranilnice so 15. decembra začele prodajati občanom začetne pakete in spominske zbirke slovenskih evro kovancev. Že prvi dan je bilo po njih veliko povp...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.