Policijski maraton na cestah

V četrtek bodo slovenski policisti v okviru enotedenskega vseevropskega nadzora hitrosti izvedli prvi 'maraton nadzora hitrosti'.

Kranj – V ponedeljek se je podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji začel enotedenski vseevropski nadzor hitrosti, ki bo trajal vse do nedelje. Tokrat bodo slovenski policisti poskrbeli tudi za 'popestritev', saj bodo v četrtek tako kot v večini sodelujočih držav izvedli t. i. maraton nadzora hitrosti. Na slovenskih cestah bo tako nadzor nad prehitrimi vozniki opravljalo okoli dvesto petdeset policistov, radarske kontrole pa bodo postavili na več kot sedemsto nadzornih točkah, so napovedali v generalni policijski upravi.

»Ta dan bomo policisti v nadzor nad prehitrimi vozniki vključili vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire. Nadzorne točke so bile določene na podlagi analiz stanja prometne varnosti ali pa so jih predlagali občani prek aplikacije Predlagaj prometno kontrolo,« so razložili na policiji, ki želi s takšnimi aktivnostmi okrepiti zavedanje prometnih udeležencev, da je neprilagojena hitrost lahko velika grožnja za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato bi morali biti bolj pozorni na predpisane omejitve hitrosti in vožnjo vselej prilagoditi razmeram na cestah. »Z nadzorom želimo dolgoročno vplivati na voznike, da spremenijo svoj slog vožnje, in vozijo čim bolj defenzivno, umirjeno ter da so pozorni na šibkejše udeležence v prometu,« so razložili policisti.

Nekatere evropske države so doslej tovrstne maratone izvajale na nacionalni ravni, v večini primerov pa naj bi takšne aktivnosti tudi izboljšale prometno varnost. Po podatkih nemške policije je bilo v dneh, ko so njihovi policisti izvajali takšne nadzore, zelo malo prekoračitev hitrosti, kar je tudi glavni namen akcije. Hitrost je namreč v povprečju prekoračilo okrog 3,5 odstotka voznikov, medtem ko ob izvajanju rednih kontrol ugotavljajo približno osem odstotkov prekoračitev.

Prometna varnost na slovenskih cestah se je sicer letos v primerjavi z letom 2014 nekoliko poslabšala. Do nedelje je namreč umrlo 23 oseb, lani v enakem obdobju pa trije manj. Še vedno pa je stanje boljše kot leta 2013, ko je do 12. aprila umrlo 25 oseb. Po podatkih policije med vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami še vedno izstopa prav neprilagojena hitrost, ki jo policisti ugotavljajo kot primarni vzrok ali v povezavi z ostalimi vzroki.