
Poezija je v živem stiku s svetom
V petek so v Kranju že enaintridesetič doslej podelili Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Po letu 2014 jo je – tokrat za zbirko Didaskalije k dihanju – že drugič prejela Anja Golob.
Kranj – V zgodovini Jenkovih nagrad, prvo je leta 1986 prejel Niko Grafenauer, je Anja Golob šesta, ki je nagrado prejela drugič. Pred njo so jo dvakrat ob že omenjenem Niku Grafenauerju prejeli še Milan Jesih, Aleš Debeljak, Tomaž Šalamun in Miklavž Komelj. Da gre za eno najbolj izstopajočih pesnic zadnjega časa, potrjuje tudi dejstvo, da je bila nagrajena v razmiku zgolj dveh let, predlani je bila namreč za najboljšo prepoznana njena zbirka Vesa v zgibi. Jenkovo nagrado v zadnjem času tako kot prva leta spet podeljujejo v Kranju, slovesnost pa so prvič pripravili v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost.
Lahko bi rekli Jenkov dan, je v petek, dan prej je minilo 181 let od pesnikovega rojstva, potekal že od jutra. Pesnikov spomin so ob pol deseti najprej počastili ob njegovem spomeniku na Podreči. Rudi Zevnik, predsednik domačega KD Simona Jenka - Šmonca iz Mavčič, je uvodoma prebral odlomek iz romana Simon iz Praš avtorja Ivana Preglja, v katerem opisuje, kako si je Jenkova mati želela novorojenemu sinu dati ime Matej, a je otrok, ker je bil nezakonski, pri krstu dobil ime Simon. V nadaljevanju so tri Jenkove pesmi zapeli otroci iz OŠ Simona Jenka iz Smlednika, dve ljudski pa zborček iz OŠ Orehek - Mavčiče. Jenkovo pesem Trojno gorje, v katerem pesnik opisuje grenkobo življenja na tujem, je prebrala pesnica Ifigenija Simonović. V nadaljevanju dopoldneva so pesnikov spomin počastili ob njegovem grobu v Prešernovem gaju, za trenutek postali pred spominsko ploščo pesniku pred hišo v današnji Tomšičevi ulici v Kranju, kjer je ta bival, opoldne pa je v bližnji Galeriji Prešernovih nagrajencev sledila še proglasitev letošnje dobitnice Jenkove nagrade.
Uvodoma je spregovoril prvi Jenkov nagrajenec in pred tridesetimi leti skupaj s prijateljem, pisateljem in dramatikom Rudijem Šeligom tudi pobudnik nagrade Niko Grafenauer. Ena najuglednejših slovenskih literarnih nagrad je zrasla iz pesniških srečanj, ki so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odvijali v foajeju Prešernovega gledališča. Če je nagrado sprva podeljeval programski svet omenjenega srečanja, je vlogo odločevalca kasneje prevzela vsakoletna žirija literarnih ustvarjalcev v okviru Društva slovenskih pisateljev (DSP). V nadaljevanju so za nagrado nominirani pesniki Meta Kušar, Blaž Iršič in Tone Škrjanec prebrali eno izmed svojih pesmi, slišali pa smo tudi pesmi odsotnih Uroša Praha in Anje Golob. Pozdravno pismo predsednika DSP Iva Svetine je prebrala članica upravnega odbora društva Ifigenija Simonović.
Letos je nagrajenko izbrala žirija v sestavi dr. Igor Divjak, Ana Geršak, Majda Kne, Veno Taufer in predsednik Goran Dekleva, ki je tudi razkril ime nagrajenke: »Brez vsakega dvoma smo se soglasno odločili, da nagrado podelimo Anji Golob za pesniško zbirko Didaskalije k dihanju.« Golobova je zbirko zavestno in premišljeno izdala v samozaložbi, in kot je v obrazložitvi k nominaciji med drugim zapisala Majda Kne: »Vsaka od 34 pesmi ima v virtuozni, kakor da glasbeni kompoziciji svoje nezamenljivo mesto, je obenem sama zase in ravno tako pomembno, gradnik celote. Prehajanje med njimi bi bila lahko samo očarljiva spretnost, domiselnost, vaja v slogu, če ne bi bilo tako brezkompromisno, ne-varno, zavezujoče, tudi kadar razdela domislico, uporabi kako navodilo za uporabo ali si upa pisati o srcu v ljubezenski pesmi.«
Pismo nagrajenke, ki tokrat nagrado sprejema, naj spomnimo, da je predlani zavrnila finančni del nagrade, ker je ta izhajal iz zasebnega kapitala, katerega porekla pesnica ni odobravala, je prebrala igralka Vesna Jevnikar. Golobova se v njem uvodoma opravičuje za svojo odsotnost, saj je bila že pred mesecem na ta dan povabljena na pesniški festival v München, v nadaljevanju pa poudarja begunsko problematiko in nečlovečnost naše politike v postavljanju ograj na mejah. »Ljudje bežijo pred vojno pred humanitarno katastrofo, da bi si rešili življenje. Tehnične in birokratske ovire tega ne bodo preprečile.« In v nadaljevanju: »Poezija živi znotraj sveta. Izvira iz njega in je z njim v živem pristnem stiku. Pisanje poezije zahteva svobodnega duha. Že skoraj eno leto se slednji kot številna divjad zaletava v tehnične ovire na slovenski meji. Živeti v ograjeni državi in hkrati govoriti o kulturi, kamor spada poezija, je do skrajnosti paradoksalno.« Nagrado vredno tisoč evrov, to iz programskega razpisa prihaja z Javne agencije za knjigo, bo Anja Golob prevzela v okviru dogodkov na Slovenskem knjižnem sejmu.