Smo pripravljeni na potres osme stopnje?

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sreda, 2. november 2016 / 13:40

Na 24-urni regijski vaji zaščite, reševanja in pomoči, na kateri so se gorenjske reševalne enote konec tedna urile za primer potresa osme stopnje po evropski potresni lestvici, je sodelovalo tisoč petsto ljudi.

Kranj – Prizori opustošenja po rušilnih potresih, ki so avgusta in v zadnjih dneh spet prizadeli sosednjo Italijo, so povsem mogoči tudi na Gorenjskem, saj so tudi nekateri njeni deli potresno ogroženi do osme ali devete stopnje po evropski lestvici. Kranjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) je zato v sodelovanju z enajstimi gorenjskimi občinami v petek in soboto izpeljala 24-urno regijsko vajo zaščite, reševanja in pomoči Ruševina Gorenjska 2016. Predpostavka vaje, v kateri je sodelovalo več kot 1500 ljudi, je bila, da je velik del Gorenjske prizadel potres osme stopnje po evropski potresni lestvici, ki je porušil in poškodoval številne stavbe in ogrozil na tisoče prebivalcev, med katerimi so bile tudi smrtne žrtve. V najkrajšem času so zato na prizadeta območja poslali okrepljene reševalne ekipe ter vzpostavili regijski štab civilne zaščite, v sodelujočih občinah Bled, Bohinj, Gorje, Radovljica, Žirovnica, Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Jezersko pa tudi občinske štabe. Zaradi razsežnosti naravne nesreče so kmalu zaprosili še za mednarodno pomoč, ki so jo posredovali Avstrijci.

»S predpostavko, da je Gorenjsko prizadel rušilni potres, smo ustvarili pogoje za kompleksno intervencijo in s tem zagotovili pogoje za urjenje in preverjanje usposobljenosti za vodenje, operativno delovanje in sodelovanje regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu. Aktivirali smo občinske štabe, ki ob vsakodnevnih nesrečah nimajo dela, v veliki nesreči pa morajo prav oni vzpostaviti pregled nad stanjem, posledicami nesreče in koordinirati reševalne službe po deloviščih,« je pojasnil vodja kranjske izpostave URSZR Jernej Hudohmet. Tako obširna vaja je razkrila tudi dodatne probleme, ki jih na kratkih vajah težko preizkusijo, kot so na primer preobremenjenost in utrujenost reševalnih enot, zagotavljanje prehrane in menjave moštev. Vaja je bila tudi priložnost za urjenje v postavljanju zasilnih bivališč za prebivalce, ki so zaradi potresa ostali brez bivališč, in tudi za pripadnike reševalnih služb, ki morajo zaradi popotresnih sunkov ostati na prostem.

Čeprav vedno skušajo vse potrebe po reševalcih in opremi zagotavljati iz občinskih, regijskih in državnih virov, pa se ob naravnih katastrofah lahko zgodi, da mora država zaprositi tudi za mednarodno pomoč. Na tokratni vaji se je zato gorenjskim reševalcem pridružilo tudi več kot 70 reševalcev iz avstrijske Koroške, saj so želeli izvesti tudi urjenje za primer, ko država zaprosi za pomoč iz tujine in jo tudi prejme, je dejal Hudohmet. »Slovenija je v preteklosti že zaprosila za mednarodno pomoč, na primer ob žledu in lanskem begunskem valu. Tedaj pridobljeno znanje moramo zdaj redno vzdrževati,« je razložil. Medtem ko so postopki nudenja pomoči med evropskimi državami dobro utečeni, pa so države slabše pripravljene na prejem mednarodne pomoči, saj gre za velik kadrovski in organizacijski zalogaj, je še poudaril.

Po Hudohmetovi oceni je bila 24-urna vaja zelo zahtevna, še posebej pa je bil vesel, da je bil kljub praznikom odziv reševalnih enot (od gasilcev, policije, gorskih in jamarskih reševalcev do vodnikov reševalnih psov, tabornikov, ekip Rdečega križa, radioamaterjev ...) tako številen, še zlasti, ker je večina prostovoljcev. »Odziv reševalnih enot je bil na visokem nivoju. V prvi fazi smo se soočili s prehodom iz običajnega stanja v stanje velike naravne nesreče, kar ni lahka naloga, saj ta prehod vedno terja dan ali dva, odvisno od intenzivnosti nesreče. Tako je na primer zahteven že prehod iz vsakodnevne rutinske komunikacije reševalnih enot z regijskim centrom za obveščanje 112 na vzpostavitev njihove komunikacije z regijskim in občinskimi štabi civilne zaščite. V prvih urah namreč pride do ogromne količine vhodnih podatkov s terena, kar zahteva določen čas za njihovo procesiranje,« je pojasnil Hudohmet. »Do težav vedno prihaja, a vaje so prav zato, da jih odkrivamo in odpravljamo,« je še dodal.