Gasilci so se le s težavo prebijali do ponesrečencev, ujetih v ruševinah. / Foto: Tina Dokl

Smo pripravljeni na potres osme stopnje?

Na 24-urni regijski vaji zaščite, reševanja in pomoči, na kateri so se gorenjske reševalne enote konec tedna urile za primer potresa osme stopnje po evropski potresni lestvici, je sodelovalo tisoč petsto ljudi.

Kranj – Prizori opustošenja po rušilnih potresih, ki so avgusta in v zadnjih dneh spet prizadeli sosednjo Italijo, so povsem mogoči tudi na Gorenjskem, saj so tudi nekateri njeni deli potresno ogroženi do osme ali devete stopnje po evropski lestvici. Kranjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) je zato v sodelovanju z enajstimi gorenjskimi občinami v petek in soboto izpeljala 24-urno regijsko vajo zaščite, reševanja in pomoči Ruševina Gorenjska 2016. Predpostavka vaje, v kateri je sodelovalo več kot 1500 ljudi, je bila, da je velik del Gorenjske prizadel potres osme stopnje po evropski potresni lestvici, ki je porušil in poškodoval številne stavbe in ogrozil na tisoče prebivalcev, med katerimi so bile tudi smrtne žrtve. V najkrajšem času so zato na prizadeta območja poslali okrepljene reševalne ekipe ter vzpostavili regijski štab civilne zaščite, v sodelujočih občinah Bled, Bohinj, Gorje, Radovljica, Žirovnica, Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Jezersko pa tudi občinske štabe. Zaradi razsežnosti naravne nesreče so kmalu zaprosili še za mednarodno pomoč, ki so jo posredovali Avstrijci.

»S predpostavko, da je Gorenjsko prizadel rušilni potres, smo ustvarili pogoje za kompleksno intervencijo in s tem zagotovili pogoje za urjenje in preverjanje usposobljenosti za vodenje, operativno delovanje in sodelovanje regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu. Aktivirali smo občinske štabe, ki ob vsakodnevnih nesrečah nimajo dela, v veliki nesreči pa morajo prav oni vzpostaviti pregled nad stanjem, posledicami nesreče in koordinirati reševalne službe po deloviščih,« je pojasnil vodja kranjske izpostave URSZR Jernej Hudohmet. Tako obširna vaja je razkrila tudi dodatne probleme, ki jih na kratkih vajah težko preizkusijo, kot so na primer preobremenjenost in utrujenost reševalnih enot, zagotavljanje prehrane in menjave moštev. Vaja je bila tudi priložnost za urjenje v postavljanju zasilnih bivališč za prebivalce, ki so zaradi potresa ostali brez bivališč, in tudi za pripadnike reševalnih služb, ki morajo zaradi popotresnih sunkov ostati na prostem.

Čeprav vedno skušajo vse potrebe po reševalcih in opremi zagotavljati iz občinskih, regijskih in državnih virov, pa se ob naravnih katastrofah lahko zgodi, da mora država zaprositi tudi za mednarodno pomoč. Na tokratni vaji se je zato gorenjskim reševalcem pridružilo tudi več kot 70 reševalcev iz avstrijske Koroške, saj so želeli izvesti tudi urjenje za primer, ko država zaprosi za pomoč iz tujine in jo tudi prejme, je dejal Hudohmet. »Slovenija je v preteklosti že zaprosila za mednarodno pomoč, na primer ob žledu in lanskem begunskem valu. Tedaj pridobljeno znanje moramo zdaj redno vzdrževati,« je razložil. Medtem ko so postopki nudenja pomoči med evropskimi državami dobro utečeni, pa so države slabše pripravljene na prejem mednarodne pomoči, saj gre za velik kadrovski in organizacijski zalogaj, je še poudaril.

Po Hudohmetovi oceni je bila 24-urna vaja zelo zahtevna, še posebej pa je bil vesel, da je bil kljub praznikom odziv reševalnih enot (od gasilcev, policije, gorskih in jamarskih reševalcev do vodnikov reševalnih psov, tabornikov, ekip Rdečega križa, radioamaterjev ...) tako številen, še zlasti, ker je večina prostovoljcev. »Odziv reševalnih enot je bil na visokem nivoju. V prvi fazi smo se soočili s prehodom iz običajnega stanja v stanje velike naravne nesreče, kar ni lahka naloga, saj ta prehod vedno terja dan ali dva, odvisno od intenzivnosti nesreče. Tako je na primer zahteven že prehod iz vsakodnevne rutinske komunikacije reševalnih enot z regijskim centrom za obveščanje 112 na vzpostavitev njihove komunikacije z regijskim in občinskimi štabi civilne zaščite. V prvih urah namreč pride do ogromne količine vhodnih podatkov s terena, kar zahteva določen čas za njihovo procesiranje,« je pojasnil Hudohmet. »Do težav vedno prihaja, a vaje so prav zato, da jih odkrivamo in odpravljamo,« je še dodal.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 9. september 2020 / 17:16

Zmrznil sem

Kar naenkrat se je zgodilo. Namesto da bi počasi in razumno pristopil k reševanju naloge, sem zablokiral. Vem samo to, da mi je glava odpovedala, nisem mogel več razmišljati, vedel sem le, da čas t...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 22. april 2023 / 19:20

Nasilen do partnerice

Tržič – Tržiški policisti so v torek obravnavali nasilje med partnerjema. V postopku so 26-letnemu moškemu zaradi nasilnih dejanj, ki jih je izvajal nad partnerko, izrekli prepoved približevanja. O...

Slovenija / sobota, 22. april 2023 / 19:18

Neločljiva povezanost človeka in narave

Svetovni dan Zemlje, ki ga vsako leto zaznamujemo 22. aprila, bo poseben dan tudi za vsa štiri biosferna območja v Sloveniji, ki so sočasno naravovarstvena območja. Ponekod pripravljajo posebno dogaja...

Preddvor / sobota, 22. april 2023 / 17:13

Delavnica o pomenu trajnostne proizvodnje in zdrave prehrane

Zgornja Bela – Partnerji v okviru projekta Trajnostni ribogojski center v ponedeljek, 24. aprila, vabijo na delavnico o pomenu in značilnostih trajnostnega ribogojstva za trajnostno prehransko (sam...

Zanimivosti / sobota, 22. april 2023 / 17:12

Nov dom je v gorenjskih gozdovih našel tudi ris Lukaš

Lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše so sredi tedna v gozdove Jelovice kot zadnjega na novo naseljenega risa na območju slovenskih Alp izpustili risa Lukaša, naslednika Zoisa, za katerim se je že pred...

Nasveti / sobota, 22. april 2023 / 17:05

Bivoli

Z dijaki smo bili v Rimu. V Rimu človek opazuje bogastvo antike, baročne vodnjake, stavbe, mogočnost cerkva in bazilik, Vatikan in njegove muzeje, Vezuv, Pompeje. Na vsaki splošni ekskurziji mi dod...