Lastniki bodo lahko sekali bistveno več

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 7. avgust 2014 / 12:40

V gozdnogospodarski enoti Železniki zaradi visoke lesne zaloge in visokega letnega prirastka povečujejo desetletni možen posek z 281 na 460 tisoč kubičnih metrov.

Železniki – V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so pripravili osnutek gozdno gospodarskega načrta za enoto Železniki za desetletno obdobje 2014–2023, na katerega lastniki in drugi zainteresirani lahko dajo pripombe med javno razgrnitvijo in na javni obravnavi. Kot sta povedala glavna načrtovalka Maja Polenšek in vodja železnikarske krajevne enote zavoda Boštjan Škrlep, je v gozdno gospodarski enoti nadpovprečna, 84-odstotna gozdnatost. Gozdovi so večinoma v strmini in v težko prehodnih grapah, zato je tudi gospodarjenje težavno. Več kot štiri petine gozdov je v zasebni lasti, drugi so skoraj izključno v državni lasti. Lastništvo se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenilo, v denacionalizacijskih postopkih je bilo nekdanjim lastnikom vrnjenih okrog štirideset hektarjev gozdov. Vseh lastnikov je 1427, od tega jih ima štiri petine do pet hektarjev gozda. Po površini prevladuje srednje velika posest, lastniki, ki imajo od pet do trideset hektarjev gozdov, imajo v lasti več kot tri petine vseh gozdov v enoti.

»V preteklem desetletju je bilo v enoti zgrajenih 8,6 kilometra novih gozdnih cest in 68 kilometrov vlak, kar je tudi za slovenske razmere velik dosežek. Ker je 18 odstotkov gozdov še vedno zaprtih za gospodarjenje, bi bilo v prihodnjih desetih letih treba zgraditi skoraj 28 kilometrov cest, med katerimi bo največji zalogaj cesta Martinj Vrh–Vancovec,« je dejal Boštjan Škrlep in poudaril, da bo uresničevanje načrta o gradnji cest odvisno predvsem od pripravljenosti lastnikov in od državnih razpisov za vlaganja v gozdne prometnice. Pomembno olajšanje je prinesel spremenjeni zakon o gozdovih, po katerem za gradnjo ceste ni več potrebno soglasje vseh lastnikov na trasi, ampak je dovolj že več kot 75-odstotna večina.

Visoka lesna zaloga in prirastek

Lesna zaloga, v kateri je največ smreke, bukve in jelke, je visoka, 410 kubičnih metrov na hektar, in se je v zadnjih desetih letih zvišala za 30 »kubikov«, pri tem pa skoraj tri četrtine zaloge predstavlja drevje, ki je debelejše od trideset centimetrov. Visok je tudi letni prirastek: 8,6 kubičnega metra na hektar. Lastniki so v zadnjem desetletju posekali nekaj manj kot 255 tisoč »kubikov« drevja, od tega so 29-odstotno zaradi pogostih ujm predstavljale t. i. sanacijske sečnje. Načrt so izpolnili 90-odstotno: v državnih gozdovih so ga zaradi ujm, sečnje na trasi daljnovoda Železniki–Bohinj ter čim bolj popolnega izkoriščanja razpoložljivega etata presegli za devet odstotkov, v zasebnih so za njim zaostali za trinajst odstotkov. »Za naslednje desetletje načrtujemo zvišanje možnega poseka z 281 na 460 tisoč kubičnih metrov, to je na osem »kubikov« na hektar. Tolikšno povečanje omogočata visoka lesna zaloga in visok letni prirastek,« je dejala Maja Polenšek in dodala, da večjega poseka ne bo možno doseči brez načrtovanega odpiranja gozdov oz. gradnje novih cest in prometnic.

Problemi z jelenjadjo

V zavodu za gozdove kot glavne probleme v enoti izpostavljajo porušeno razmerje razvojnih faz (preveč je debelega drevja), pomanjkljivo negovanost mlajših sestojev, kar je posledica problemov z divjadjo in pogostega spreminjanja pogojev državnega sofinanciranja negovalnih del, neusklajenost števila divjadi s prehranskimi možnostmi gozda, pašo v gozdovih na Jelovici (občasno prihaja živina z neurejenih planin blejskega območja), nezadovoljivo naravno pomlajevanje v Stari Frati, na območju Vancovca in Kamnice pa ga ni, še nezadostno odprtost gozdov, posestno razdrobljenost in neenotno nastopanje lastnikov gozdov na trgu. Čeprav se objedenost drevja po divjadi v primerjavi s prejšnjim desetletjem ni značilno spremenila, so zlasti z jelenjadjo precejšnji problemi. »Veliko drogovnjakov je olupljenih, to pa pri lastnikih zmanjšuje zanimanje za gojitvena dela,« je dejal Boštjan Škrlep in opozoril, da bi se razmere hitro izboljšale, če bi lastniki začeli dosledno prijavljati škodo po divjadi.