V spomin: Mihael Rezar (1940–2014)

Na vroč julijski popoldan smo pokopali Mihaela Rezarja iz Radovljice, nekdanjega direktorja blejske Špecerije. Rojen je bil 12. decembra 1940 v Vrbnjah pri Brčineku. Bil je najmlajši otrok in tudi kot odrasel je v šali velikokrat slišal, da je »zvata ritka«, kar je pomenilo, da je bil ljubljenček staršev, zlasti mame. Na domačo kmetijo je bil zdravo navezan in je hodil pomagat, dokler je mogel delati. Velikokrat je tudi samo prišel pogledat mamo in očeta pa jima kaj prinesel – tudi potem ko si je zgradil hišo v Radovljici. Po mali maturi je šel na trgovsko šolo in postal vajenec in nato prodajalec v radovljiški Špecerijini prodajalni.

Delo prodajalca ga je veselilo, želel je napredovati. Potem ko je postal poslovodja prodajalne, je ob delu nadaljeval šolanje. Najprej je končal srednjo ekonomsko šolo, potem pa se je vpisal še na mariborsko Visoko komercialno šolo in tako postal inženir ekonomije. To mu je omogočilo, da je v podjetju še napredoval. Najprej je postal direktor veleprodaje, potem pa generalni direktor Špecerije Bled. Na vseh delovnih mestih je bil natančen in dosleden; tudi ko je postal direktor, je bil enako strog do sebe kot do drugih. Na življenje in delo je gledal z zdravo kmečko logiko: če je bilo zjutraj parkirišče pred poslovno stavbo zasneženo, je prvi vzel v roke lopato in začel kidati, seveda pa so morali temu zgledu slediti tudi drugi … Tudi če se je ponoči kaj nenavadnega zgodilo, rop ali kaj podobnega, so najprej poklicali njega. Špecerija je bil pravzaprav njegov tretji otrok – poleg hčere Klavdije in sina Anžeta. Tudi za njiju si je vzel čas, ni pustil, da bi rasla mimo njega. Žal mu je hči umrla v prometni nesreči, ko je bila stara dvajset let; slabega pol leta za njo pa nenadoma še žena Breda, ki je bila po poklicu tudi prodajalka.

V zadnjih letih njegovega poklicnega delovanja je Mercator že začel svoj pohod, vendar je šel Miha Rezar prej v pokoj, kot pa je Špecerija postala del »najboljšega soseda«. Vsi poudarjajo, da je podjetje pustil v dobri kondiciji. Zadnja leta življenja je bolehal in v februarju letos mu je v bolnišnici zastalo srce. Oživili so ga, vendar je od takrat naprej vegetiral, ni več komuniciral z okolico. Umrl je 12. julija v domu starostnikov v Laškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 12. oktober 2017 / 14:01

Gobe z žlikrofi

O letošnji evforiji gob smo že pisali. Da bomo dobro izkoristili letošnje gobe, bodo tudi danes in v naslednjih tednih tema receptov prav gobe. Že sama beseda žlikrofi nam pove, da bomo kuhali neka...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 22. februar 2021 / 16:33

Vabijo k pisanju zgodb o zavrženi hrani

Kranj – Program Ekošola in Lidl Slovenija sta v okviru pobude Slovenski dan brez zavržene hrane razpisala literarni natečaj z naslovom Zgodbe o zavrženi hrani. Namenjen je družinam z otroki, ki so...

Naklo / ponedeljek, 22. februar 2021 / 16:32

Zadovoljni z novim upravljavcem

Naklo – Župan Občine Naklo Ivan Meglič je na zadnji seji občinskega sveta povedal, da so ravnali prav, ko so upravljanje Doma starejših občanov v Naklem v začetku letošnjega leta zaupali Domu Petra...

Tržič / ponedeljek, 22. februar 2021 / 16:30

Posebna izdaja o Tržiču

Konec leta je izšla tretja številka revije Kronika, ki je posvečena zgodovini Tržiča. V reviji, ki obsega dobrih šeststo strani, je 32 prispevkov na temo zgodovine Tržiča.

Gorenjska / ponedeljek, 22. februar 2021 / 14:15

Pomembno, da se ne sprostimo preveč

V Sloveniji so včeraj opravili 1428 testiranj s PCR-testi in potrdili 247 novih okužb. Danes je prispelo 22.230 odmerkov Pfizerjevega in BioNTechovega cepiva. Državna sekretarka na ministrstvu za zdra...

GG Plus / ponedeljek, 22. februar 2021 / 12:17

Prijatelj, državnik, človek

Janez Brojan: »Milan je zame človek z veliko začetnico. Pa ne samo zame, tudi za vse moje prijatelje. Zelo je prijazen. Pa zelo pozoren. Človeka sreča enkrat, pa si ga zapomni in naslednjič nadalju...