V spomin: Mihael Rezar (1940–2014)

Na vroč julijski popoldan smo pokopali Mihaela Rezarja iz Radovljice, nekdanjega direktorja blejske Špecerije. Rojen je bil 12. decembra 1940 v Vrbnjah pri Brčineku. Bil je najmlajši otrok in tudi kot odrasel je v šali velikokrat slišal, da je »zvata ritka«, kar je pomenilo, da je bil ljubljenček staršev, zlasti mame. Na domačo kmetijo je bil zdravo navezan in je hodil pomagat, dokler je mogel delati. Velikokrat je tudi samo prišel pogledat mamo in očeta pa jima kaj prinesel – tudi potem ko si je zgradil hišo v Radovljici. Po mali maturi je šel na trgovsko šolo in postal vajenec in nato prodajalec v radovljiški Špecerijini prodajalni.

Delo prodajalca ga je veselilo, želel je napredovati. Potem ko je postal poslovodja prodajalne, je ob delu nadaljeval šolanje. Najprej je končal srednjo ekonomsko šolo, potem pa se je vpisal še na mariborsko Visoko komercialno šolo in tako postal inženir ekonomije. To mu je omogočilo, da je v podjetju še napredoval. Najprej je postal direktor veleprodaje, potem pa generalni direktor Špecerije Bled. Na vseh delovnih mestih je bil natančen in dosleden; tudi ko je postal direktor, je bil enako strog do sebe kot do drugih. Na življenje in delo je gledal z zdravo kmečko logiko: če je bilo zjutraj parkirišče pred poslovno stavbo zasneženo, je prvi vzel v roke lopato in začel kidati, seveda pa so morali temu zgledu slediti tudi drugi … Tudi če se je ponoči kaj nenavadnega zgodilo, rop ali kaj podobnega, so najprej poklicali njega. Špecerija je bil pravzaprav njegov tretji otrok – poleg hčere Klavdije in sina Anžeta. Tudi za njiju si je vzel čas, ni pustil, da bi rasla mimo njega. Žal mu je hči umrla v prometni nesreči, ko je bila stara dvajset let; slabega pol leta za njo pa nenadoma še žena Breda, ki je bila po poklicu tudi prodajalka.

V zadnjih letih njegovega poklicnega delovanja je Mercator že začel svoj pohod, vendar je šel Miha Rezar prej v pokoj, kot pa je Špecerija postala del »najboljšega soseda«. Vsi poudarjajo, da je podjetje pustil v dobri kondiciji. Zadnja leta življenja je bolehal in v februarju letos mu je v bolnišnici zastalo srce. Oživili so ga, vendar je od takrat naprej vegetiral, ni več komuniciral z okolico. Umrl je 12. julija v domu starostnikov v Laškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 18. november 2014 / 11:08

Mina poskrbela za Zdravljico

Na letošnjem finalu svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Kranju je že tretjič v sezoni (in v Kranju) zmagala Ptujčanka Mina Markovič. Gorenjska plezalca Domen Škofic in Maja Vidmar sta finale k...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...