Koliko svetnikov potrebujejo občine

V občini Loška dolina so število občinskih svetnikov prepolovili s štirinajst na sedem. Preverili smo, kako na to odločitev gledajo v nekaterih občinah na Gorenjskem. Minimalno število svetnikov, sedem, je le na Jezerskem, sicer pa o krčenju občinskega sveta razmišljajo v Kranjski Gori.

Kranj – V Loški dolini je občinski svet z nedavno spremembo statuta odločil, da bo po naslednjih lokalnih volitvah na svetniške stolčke namesto štirinajstih sedlo le še sedem svetnikov. To jim prinaša tudi spremembo volilnega sistema, saj imajo v občinah z več kot dvanajstimi svetniki proporcionalni sistem glasovanja, če pa je svetnikov manj, pa velja večinski volilni sistem. Prav slednje je bilo po besedah župana Loške doline Janeza Komidarja poleg varčevanja ključni razlog za krčenje občinskega sveta, ker da občani želijo voliti točno določene ljudi, ki jim zaupajo, in ne političnih strank in list. Dvotretjinsko večino za spremembo statuta jim je sicer uspelo zbrati šele v četrtem poskusu.

Spremembe so redke

Občina Loška dolina, ki ima po zadnjih podatkih 3857 prebivalcev, bo z razpolovitvijo članov občinskega sveta precej izstopala, saj imajo prebivalstveno primerljive slovenske občine od 11 do 15 občinskih svetnikov, ugotavljajo na ministrstvu za javno upravo. Občinski svet ima sicer v skladu z zakonom pravico, da sam določi število svojih članov, ki ne sme biti večje od 45 in ne manjše od sedem, minimalno število svetnikov pa imajo praviloma občine z dva tisoč ali manj prebivalci. »Ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, občinam ne daje ne navodil niti zahtev ali priporočil glede tega vprašanja. Zakon o lokalnih volitvah je leta 1993 določil razpon števila članov občinskega sveta glede na število prebivalcev, določba je veljala le za prve volitve 1994. Kasneje so si občine število določile s statutom, zelo pogosto so se držale številk iz leta 1993,« so pojasnili na ministrstvu. Ker je spreminjanje števila članov občinskega sveta v pristojnosti občin, državni organi o tem ne zbirajo informacij. »Iz sekundarnih virov pa zaznavamo, da gre za bolj ali manj redke primere, ko občine spremenijo število članov občinskega sveta. Kadar pa ga, ga praviloma navzdol,« so dodali na ministrstvu. O zmanjšanju števila svetnikov, imajo jih šestnajst, so že razmišljali v Kranjski Gori s 5400 prebivalci. »To se nam zdi smiselno, ne nazadnje tudi zaradi stroškov, vendar je naše razmišljanje še v začetni fazi,« je povedala direktorica občinske uprave Vesna Okršlar in dodala, da časa za konkretne pogovore s koalicijo oz. predstavniki list v občinskem svetu še ni bilo. So pa ob začetku mandata aktualnega župana zmanjšali število sej občinskega sveta in posledično tudi odborov, poleg tega pa so svetnikom in članom odborov znižali sejnine. Lani so tako za delo občinskega sveta, odborov in komisij namenili 30.500 evrov, leto poprej pa 42 tisoč evrov.

V Preddvoru razmišljali o dodatnem svetniku

Na drugi strani so v Preddvoru, kjer imajo okoli 3600 občanov in enajst svetnikov, razmišljali o širitvi občinskega sveta. »V občini so svetniki razdeljeni glede na število volivcev, zato je trenutna razporeditev ustrezna. V primeru, da bi še enega svetnika dodali, bi volitve prešle na proporcionalni sistem. Pogoji za to, torej število prebivalcev, so, predstav­ljeni so bili tudi svetnikom, vendar so to možnost zaradi posledične spremembe volilnega sistema zavrnili,« je pojasnil direktor občinske uprave Marko Bohinec. Prednost večinskega volilnega sistema vidi predvsem v večjih možnostih, da svetniki pokrivajo celotno območje občine: »S proporcionalnim sistemom posamezni kraji ali skupnosti verjetno ne bi imeli zagotovljene možnosti neposrednega zastopanja v občinskem svetu.«

Podobno kot v Loški dolini imajo štirinajst svetnikov v Žirovnici, kjer župan Leopold Pogačar pravi, da razloga ali pobud za zmanjšanje števila svetnikov ni in da je velikost občinskega sveta skladna z zakonom, ki je ob ustanovitvi občin predvideval 12–15 članov v občini z do pet tisoč prebivalci. V Žirovnici jih je okoli 4400, njihovo število že celo desetletje narašča, zato Pogačar v času svojega mandata zagotovo ne bo predlagal krčenja občinskega sveta, pa čeprav se mu večinski volilni sistem zdi boljši, ker »občinski svetnik prevzema večjo odgovornost odločanja in se ne more postavljati za določeno politično opcijo«. Navajanje varčevanja med razlogi za krčenje občinskega sveta je po njegovem populizem, saj lahko občine uvedejo tudi minimalne sejnine. »Z vidika demokratične razprave, različnih pogledov, zastopanja interesov in odločanja pa je za občino, kot je naša, sedem svetnikov premalo. Ne smemo pozabiti: občinski svet je najvišji organ odločanja v občini,« je poudaril.

Na Jezerskem vse manj kandidatov

Na Gorenjskem ima minimalno število svetnikov, sedem, le občina Jezersko z okoli 620 prebivalci. »Večje število svetnikov niti ne bi bilo smiselno, saj vsak svetnik pokriva približno sto občanov, kar je povsem dovolj. Za Jezersko je značilno, da se med seboj vsi poznamo, zato se svetniki ne volijo po strankarski liniji, ampak po poznavanju svetnika kot občana. Tudi sprejemanje odločitev poteka v smislu pozitivnih osebnih odločitev svetnikov, tako da naš občinski svet ne deluje po principu koalicije in opozicije. Žal število kandidatov za člane občinskega sveta upada z volitev v volitve, za kar nimam pametne razlage, osebno pa menim, da smo kot državljani Slovenije vedno bolj podvrženi političnemu malodušju,« je pojasnila direktorica občinske uprave Mojca Markič.

V Gorjah, kjer imajo okoli 2800 občanov, torej tisoč manj kot v Loški dolini, v občinskem svetu sedi enajst članov. O zmanjšanju ne razmišljajo, pravi župan Peter Torkar. Svetniki smiselno zastopajo 'svoje' vasi oz. območja (imajo dvanajst zaselkov) in so vezni člen med občino in lokalnim prebivalstvom, kar je po njegovem mnenju velika prednost večinskega sistema volitev.