Pogovor o zdravstvu

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 27. oktober 2016 / 12:19

Cilj vlade je skrajševanje čakalnih vrst, eden od ukrepov bo e-napotnica s prvim januarjem, sta povedala poslanca SMC Maruša Kopač in Branko Zorman. Tako enostavno to ne bo, so iz izkušenj povedali bolniki s parkinsonovo boleznijo, ki samo na kontrolni pregled pri nevrologu čakajo od 18 do 24 mesecev. In kot sta še zatrdila poslanca: koncesij ne ukinjajo, le red bodo naredili na tem področju.

Kranj – Prvo besedo sta imela pred nekaj dnevi v Mestni knjižnici Kranj gostitelja, poslanca SMC Maruša Kopač in Branko Zorman. Povedala sta, da je področje zdravstva prioriteta vlade, da se sredstva v ta namen povečujejo in da mora javno zdravstvo obstati. Za nazaj sta omenila predvsem dvoje, postavitev urgentnih centrov konec lanskega leta, enega smo dobili na Jesenicah, in pa to, da do načrtovane reorganizacije službe nujne medicinske pomoči, ki je predvidevala ukinitev nekaterih dežurnih mest v bližini novih urgentnih centrov, tudi zaradi burnega odziva javnosti ni prišlo. Do konca leta bodo prišle v javno obravnavo dopolnitve in spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je na področju zdravstva krovni zakon. V zvezi s tem sta poslanca odgovorila na javno polemiko, da z zakonom ukinjajo koncesije. Zorman je poudaril, da jih zagotovo ne ukinjajo, le uredili jih bodo na način, da se bodo koncesije lahko podeljevale izključno prek javnih razpisov, da ne bo prihajalo do korupcije. Omenila sta tobačni cent, dodatno obremenitev kupcev cigaret, ki naj bi ga uveljavili s spremembo zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, s katerim se bo v državno blagajno steklo od šestdeset do sedemdeset milijonov evrov na leto, kar bo eden od virov, s katerim bodo financirali specializacije zdravnikom.

Zorman eno od rešitev za skrajševanje čakalnih vrst vidi v e-napotnicah, ki bodo začele veljati s prvim januarjem in bodo pacientom omogočale pregled nad čakalnimi dobami po zdravstvenih ustanovah in s tem možnost izbire. Tako enostavno to ne bo, so iz izkušenj povedali člani gorenjske regije Društva Trepetlika, ki povezuje bolnike s parkinsonovo boleznijo. Samo na kontrolni pregled pri nevrologu čakajo ti bolniki od 18 do 24 mesecev – novih nevrologov ne zaposlujejo, v tem času pa se jim lahko zdravstveno stanje bistveno poslabša, so opozorili. Ampak na to in na še več drugih problemov, ki jih pahnejo v stisko, so že večkrat opozorili neuspešno. Širitev pravic, v njihovem primeru števila nevrologov in pogostejših pregledov, je strokovna, ne politična odločitev, je pojasnil Zorman in dodal, da bodo ta njihov problem v prihodnosti lahko rešili tudi s telemedicino. Bolj kot njegov odgovor gre razumeti stisko bolnikov s parkinsonovo boleznijo, kajti bolezen žal ne bo mirovala in čakala.

Ali je res treba takoj k osebnemu zdravniku?

Drago Štefe je bil na strani poslušalcev, prepričan, da bi bilo treba že na primarnem nivoju zdravstva ustvariti neko selekcijo, da vsak ne bo takoj »letel« k osebnemu zdravniku. Po njegovem bi to lahko rešili z minimalno finančno participacijo, kar pa ne bi veljalo za socialno šibkejše. Kot je povedal direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik, osebni zdravnik v sedmih urah obravnava tudi po šestdeset bolnikov in v tej časovni stiski kdaj napiše napotnico za specialista, ki je sicer ne bi, če bi imel za bolnika na voljo dovolj časa. V nadaljevanju se ustvarjajo potem dolge vrste pri specialistih. Veternik je še opozoril, da nekateri bolniki na naročeni datum in uro sploh ne pridejo, ampak tega niti ne javijo, čeprav bi s tem sprostili mesto za drugega bolnika. Dodal je še, da Slovenci štirikrat pogosteje obiščemo splošnega zdravnika, kot je sicer povprečje v Evropski uniji. Kot primer pozitivne prakse na sekundarnem nivoju z uvajanjem novih pristopov v dobro pacientov so govorci izpostavili Splošno bolnišnico Jesenice.