Vsaka s svojo zanimivo zgodbo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Kmetica leta je postala Francka Javeršek s Kozjanskega, med šestnajstimi kandidatkami jih je bilo tudi sedem s širšega gorenjskega območja - vsaka s svojo, zanimivo zgodbo.

Kranj – Zveza kmetic Slovenije je prejšnji teden na prireditvi v Zagorju ob svetovnem dnevu kmetic za kmetico leta 2011 razglasila Francko Javeršek iz Kristan Vrha v občini Šmarje pri Jelšah. Na gričevnato hriboviti kmetiji obdelujejo sedem hektarjev lastnih in osem hektarjev najetih površin, ukvarjajo se z rejo goved in prašičev, imajo pa tudi sadovnjak in vinograd. Po moževi smrti pred 21 leti je ostala na kmetiji sama s tremi otroki in rejniki, lepše življenje je omogočila skupno štirinajstim rejniškim otrokom. Zelo aktivna je v domačem kraju, že vse od ustanovitve je tudi članica Društva kmetic Ajda.

Za laskavi naziv kmetice leta se je potegovalo tudi sedem kmetic s širšega gorenjskega območja, ki so jih za to predlagala društva kmečkih oz. podeželskih žena. Slavka Štular (Društvo kmečkih žena Kranj) se je pred štiridesetimi leti primožila na kmetijo v Strahinj, kjer se ukvarjajo s pridelavo krompirja in čebule. Je mati dveh otrok in babica šestih vnukov, že 35 let je odbornica nakelskega odbora kmečkih žena. Marija Peternelj (Društvo žensk z dežele občine Radovljica) izhaja s kmetije v Rovtah pri Podnartu. Pri šestnajstih letih ji je za levkemijo umrl oče, mož se ji je ponesrečil pri spravilu drv v gozdu in je od nesreče že ves čas na invalidskem vozičku. Poprijeti je morala za vsa dela na kmetiji, tudi v gozdu, in še sedaj, če je treba, sede na traktor in pomaga sinu pri košnji, obračanju trave … Marta Čop (Društvo žena in deklet na vasi občin Gorje in Bled) se je primožila na kmetijo v Spodnje Gorje, v zakonu z možem Janezom se jima je rodilo šest hčerk. Kmetija obsega štirideset hektarjev zemljišč, redijo okoli štirideset goved, od tega 25 krav molznic. Tončka Krmelj (Društvo podeželskih žena Lubnik) se je poročila na hribovsko kmetijo v Gabrk, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Je mati treh otrok. Zelo rada peče, za članice društva je organizirala že prek deset tečajev peke potice, krofov in flancatov. Majda Ahačič (Društvo podeželskih žena Svit Tržič) se je z manjše kmetije v Lomu omožila na gorsko višinsko kmetijo v Podljubelju, kjer se ukvarjajo z rejo krav dojilj ter ovc, imajo pa tudi nekaj konj, prašičev in kokoši. V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji peče kruh in pecivo. Olga Grabnar (Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline) je pustila službo v banki in ostala doma na kmetiji, kjer se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Čeprav je kmetija dobro opremljena s stroji, je še vedno veliko ročnega dela. Aktivna je v številnih društvih. Ivanka Brodar (Društvo podeželskih žena Domžale) je vedno želela postati kmetica. Z možem sta kupila starejšo hišo na Hudem in začela kmetovati, v ljubezni do zemlje sta vzgojila štiri otroke. Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij je prejela že sedem zlatih priznanj.