Otroci potrebujejo ljubezen in – dolžnosti

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 17. oktober 2016 / 16:54

Varuh otrokovih dolžnosti ali nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami je naslov knjige, ki sta jo napisala Marko Juhant in Simona Levc. Levčeva je o tem, kako naj otroke vzgojimo v samostojne in odgovorne osebe, govorila na Jesenicah, na predavanju za starše otrok jeseniških osnovnih šol.

»Premnogi starši pričakujejo čudež najvišjega reda – da bo nekega dne otrok in najstnik sam od sebe začel uporabljati 'hvala' in 'prosim', da bo skrbel zase in za svoje stvari. Delal bo za šolo in doma pomagal. Vstajal bo zjutraj in zvečer hodil spat, in ne ravno obratno. Žal mnogim staršem, ki podpirajo sedanji trend v vzgoji, ostane samo čakanje, ki se kasneje spremeni v sanje. Sanje, kaj bi bilo, če bi, ko je bil še čas, otroke vzgajali za prihodnost, za odgovornost in samostojnost,« sta ob rob knjigi Varuh otrokovih dolžnosti ali nehajte se ukvarjati z otrokovimi pravicami zapisala avtorja Marko Juhant in Simona Levc. Levčeva, logopedinja in svetovalna delavka na osnovni šoli v Slovenj Gradcu, je o tem, kako naj vzgajamo samostojne in odgovorne otroke, govorila na predavanju za starše na Jesenicah. Predavanje je pripravil Mladinski center Jesenice ob tednu otroka, izbor teme pa so podprli ravnatelji jeseniških osnovnih šol. Levčeva je poudarila, da nihče ni srečen samo zaradi pravic, ki jih ima. Že otrok potrebuje tudi dolžnosti in naloge, ki mu bodo omogočile, da doživi uspeh ob lastnem vloženem trudu. »Ne glede na to, koliko je otrok star, pomislite, kaj lahko naredi sam,« je položila na srce staršem, ki da otrokom pogosto ne dajo priložnosti, da bi pridobivali lastne izkušnje. Starši večino opravil opravijo namesto otrok, zaradi česar otrokom primanjkuje vztrajnosti. Poleg tega so slovenski starši nagnjeni k nenehnemu opozarjanju v stilu: pazi! in premalo k spodbujanju. S tem vzgajamo nesamostojne, nesamozavestne otroke, je menila Levčeva. Današnje generacije otrok imajo tudi slabo slušno pozornost, zato jih mnogi starši peljejo k zdravniku, češ moj otrok ne sliši. A z otrokovim sluhom ni nič narobe, problem je v njegovi slušni pozornosti. Ker so otroci nenehno »bombardirani« z navodili staršev, pri katerih starši potem ne vztrajajo, otroci sčasoma opozoril ne slišijo več. »Veliko lahko naredimo s tem, da otroka navajamo na poslušanje naših navodil in smo pri tem dosledni. Recimo če otroku rečemo, naj pospravi igrače, moramo vztrajati, da to naredi. Če navodilo samo ponavljamo v nedogled in nič ne ukrepamo, se bo otrok navadil, da lahko naš glas brez posledic presliši …« Po besedah Levčeve je otroke treba vzgajati na dosleden, miren način. »Ne grozite otroku tja v tri dni, saj je najslabše od otroka nekaj zahtevati, potem pa pri tem ne vztrajati.« Pri vzgoji se je treba izogibati kričanju, saj to otroka poniža, ga naredi jeznega ali žalostnega. »Spoštljiv način in doslednost bosta prinesla veliko boljše rezultate kot kričanje,« je opozorila. Kot je dodala, je za otrokovo srečo veliko pomembnejše, da vlagamo v njegov duhovni svet, in ne v materialnega. Današnje generacije otrok so navajene, da hočejo vse dobiti takoj in zdaj. Levčeva svetuje staršem, naj otrokom ne izpolnijo vseh želja, saj se morajo naučiti želje odložiti. Otroci, ki znajo odložiti želje, so v življenju srečnejši in uspešnejši. Zelo pomembne so tudi domače dolžnosti. Če otrok nima delovnih navad, ne more razviti dobrih učnih navad, je dejala predavateljica. Te je treba začeti razvijati že zelo zgodaj. Ne nazadnje se otroci počutijo zadovoljne in varne, če imajo v družini svojo vlogo. Pri vzgoji najstnikov pa je zelo pomembno zaupanje, je povedala. »Več bomo dosegli, če zaupamo, ne samo prepovedujemo,« je dejala. In ko otrok nekaj naredi narobe, namesto pridige, kazni in kričanja Levčeva predlaga nekaj drugega. Otroku postavimo par vprašanj na črko K. Kaj boš pa sedaj? Kako boš rešil problem? Kdaj? Tako si otrok sam izdela načrt, kako bo nekaj popravil, recimo slabo oceno v šoli. Tisto, kar v resnici potrebujejo otroci, je ljubezen in čas, ki jim ga namenijo starši. In še nekaj. Otroku je treba vsak dan povedati, da ga imamo radi. Tudi takrat, ko ne odobravamo njegovega vedenja.