Telovadnica v Stražišču

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / sobota, 1. oktober 2016 / 10:55

Odgovor na članek »Rešitev je nova telovadnica«, ki je bil objavljen 6. septembra 2016.

Obstoječa objekta za telesno vzgojo res nista več primerna; če ju ni moč obnoviti, bi pričakovali, da bi na isti lokaciji zgradili nov, sodoben, široko uporaben objekt, kar bi predstavljalo najprimernejši poseg v prostor. Obstoječih objektov se naj baje zaradi kulturne dediščine ne bi smelo predelovati, kaj šele rušiti. Podobna šola z bazenom, istega projektanta, se je zgradila v Tržiču približno 3–4 leta kasneje kot v Stražišču. Na tem mestu v Tržiču že več kot 10 let stoji naselje individualnih hiš.

Leta 1998 je MO Kranj s takratnim županom Vitomirjem Grosom začela aktivnosti, da bi bila športna dvorana lahko zgrajena leta 2000. Od konca leta 1998 g. Gros ni bil več župan, novo vodstvo MO Kranj pa je na že storjene aktivnosti popolnoma pozabilo. Le športna sfera iz Stražišča ima zasluge, da se je izgradnja dvorane v Stražišču v letu 2007 zopet pojavila v smernicah razvoja MO Kranj do leta 2024.

Od takrat naprej naj bi preučevali variante, zbirali ponudbe, razmišljali o načinu gradnje, o virih financiranja itd. Na koncu je ostala najslabša varianta, da se zgradi nova manjša telovadnica, ime Športno-prireditvena dvorana pa je skrivnostno izginilo. Lokacija je predvidena izven površin osnovne šole, telovadnica naj bi zavzela približno tretjino naravne tribune Športnega parka Stražišča – skoraj do kolesarske steze. Ta lokacija je neprimerna in predstavlja nepopravljivo škodo za sedanji videz Športnega parka Stražišče sedaj, v prihodnosti pa onemogoča celostno ureditev tega območja na višji urbanistični nivo.

Zveza športnih društev Sava Kranj je kot zemljiškoknjižni lastnik leta 1997 na MO Kranj prenesla zemljišča in objekte v Športnem parku Stražišče z namenom, da bo ta skrbela zanje kot dober gospodar. Občinsko vodstvo je pojasnilo, da MO Kranj financira in vzdržuje samo tiste objekte in zemljišča, katerih lastnik je. Sprašujem se, ali je bilo za lokacijo predvidene telovadnice pridobljeno ustrezno strokovno mnenje o umestitvi v prostor. Za predvideno telovadnico pa razpoložljivo zemljišče ob OŠ Stražišče ustreza (brez posega v športni park). Odgovorni naj premislijo; škoda v prostor še ni bila narejena.

Poleg same lokacije me kot rokometnega funkcionarja RK Sava moti velikost objekta. Od leta 1997 se rokomet igra samo še v dvoranah. Tekme, tudi z učenkami stražiške šole, igramo v Športni dvorani v Kranju, tudi drugod, večinoma v Šenčurju, tudi v Cerkljah in v Tržiču. V Stražišču to ne bo mogoče: predvidena telovadnica bo namreč za igranje rokometa prekratka in preozka za kar nekaj metrov. Bežen pogled v dokumentacijo pa tudi ne vliva upanja, da se bo kaj posebnega dogajalo na kulturno-zabavnem področju. Bo pa zato stražiška šola imela kar tri telovadnice – namesto enega normalnega objekta. Načrtovalcem stražiške telovadnice priporočam, da si ogledajo eno od dvoran v zgoraj omenjenih krajih – vse so enake in enostavne, lepe in funkcionalne. Če bodo našli čas, naj si ogledajo še Športno dvorano ob osnovni šoli v Železnikih, ki je prava lepotica.

Naj dodam, da tako opevani model javno-zasebnega partnerstva še najmanj sodi na področje šolstva. Osnovne šole so javni zavodi, ustanovitelji so občine, ki bi morale poskrbeti za delovanje zavodov kot dober gospodar – brez zunanjih prišepetovalcev. Morda je tovrstno kalkuliranje tudi eden od razlogov, da se stražiški primer vleče tako dolgo.

Ciril Jereb, Kranj