Vedno je ravnal po svoji vesti

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / nedelja, 25. september 2016 / 17:33

Avtorica Rosvita Pesek je na Gorenjskem glasu predstavila knjigo o dr. Francetu Bučarju, enem od očetov ustave samostojne Republike Slovenije.

Kranj – »Bil je svojeglav, nepopustljiv, trmast, discipliniran in bojevit. Izvrsten mislec širokih obzorij. Taktik in analitik. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evropejec.« S temi besedami je Franceta Bučarja (1923–2015), slovenskega državnika in politika, označila Rosvita Pesek, avtorica knjige o njegovem življenju z naslovom Bučar na sredini predstavitvi knjige v avli Gorenjskega glasa. Gre za obsežno delo na več kot 650 straneh, izšlo je pri Mohorjevi založbi, ki je na tak način proslavila svojo 165-letnico kot najstarejša slovenska založba, se poklonila 25-letnici osamosvojitve Slovenije in pa Francetu Bučarju, njegovemu duhu. To je sicer že tretja knjiga Rosvite Pesek v zbirki Kako so gradili državo, ki jih je izdala Mohorjeva založba.

Rosvita Pesek si je za predstavitev vzela dovolj časa – kot natančna, prepričljiva in poglobljena pripovedovalka Bučarjevega življenja, gorenjskega rojaka iz Bohinjske Bistrice. V Gorenjskem glasu smo to njeno delo obsežneje že predstavili ravno pred kratkim, ko je imela predstavitev v državnem zboru, zato le povzemimo. France Bučar je bil gojenec 'škofovih zavodov', kjer je po lastnih besedah dobil temeljno infrastrukturo za svojo življenjsko pot, bil je partizan, zatem leto dni zaposlen v Udbi, vladni in skupščinski birokrat, profesor na pravni fakulteti, disident, ki to nikakor ni želel biti, bil je eden od avtorjev 57. številke Nove revije pa znameniti potnik v Strasbourg, zaradi česar si je prislužil naziv 'narodni izdajalec'. Bil je prvi delegat med 240 demokratično izvoljenimi v republiško skupščino, tisto skupščino, ki je ustvarila zakonodajne podlage za samostojno Slovenijo in tisto, ki je po Bučarjevih besedah, izrečenih ob inavguraciji, končala državljansko vojno. Tlakoval je pot novi ustavi Republike Slovenije in velja za njenega očeta.

Bučar se je, vse odkar je stopil v politiko, hotel sam odločati. Delal in mislil je do zadnjega. Je bil pa o aktualnih političnih temah pripravljen razpravljati tudi z ljudmi, ki jih osebno ni poznal. Takšna je bila izkušnja Marjana Weiseissna, udeleženca predstavitve, ko je Bučarja pred leti ogovoril 'na ulici', pri Bučarju pa je njegovo razmišljanje o državljanski vojni – se je ta končala ali šele začela? – zdelo tako zanimivo, da ga je povabil kar k sebi. Še danes je Weiseissnu žal, da ga ni obiskal.

Knjiga ni pomembna samo kot dokument preteklega časa, ampak je aktualna tudi za sedanje dni. Rosviti Pesek je Bučar namreč dovolil vpogled v dnevnik, ki ga je pisal v letih 1992 do 1996 in samo ti zapisi veliko povedo o politikih, ki slovensko politiko krmarijo še danes. Pisanje pa ni bilo lahko delo, kot je še poudarila avtorica: »Ne zaradi tega, ker je Bučar živel dolgo življenje in dočakal častitljivih 92 let, pač pa zato, ker so bili izzivi, pred katere je bil postavljen, tako zelo veliki.«