Male čistilne naprave ali greznice?
Male čistilne naprave bodo kot manj obremenjujoče za okolje počasi zamenjale greznice. A po mnenju Jožeta Panjana s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je delovanje aerobnih malih čistilnih naprav slabše, vzdrževanje pa dražje od urejenih greznic.
»Slabost tako imenovanih malih čistilnih naprav, ki delujejo na aerobni osnovi, je, da mora prezračevalni sistem delovati 365 dni v letu in da je treba redno odstranjevati blato, saj ga velikokrat odpeljejo na deponije ali v sežig. Poleg tega je samo vzdrževanje malih čistilnih naprav precej dražje, zahteva več nadzora in kontrol,« pravi Jože Panjan, ki v večini primerov zagovarja uporabo greznic.
Kranj – Na območjih, ki niso opremljena s kanalizacijsko infrastrukturo in ta ni v načrtu, morajo po veljavni zakonodaji lastniki objektov zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v malih čistilnih napravah ali izjemoma v nepretočnih greznicah, ki so dovoljene na področjih, kjer velja prepoved odvajanja vode (denimo v vodovarstvenih pasovih).
Še nekaj let časa za prilagoditev
Časa za prilagoditev na novo uredbo, ki je v veljavo stopila lani, imajo lastniki hiš, zgrajenih pred letom 2002, še do konca leta 2021, če odvajanja in čiščenja odpadnih voda nimajo urejenega v skladu z zakonodajo, ki je veljala v času gradnje. Če je obstoječa infrastruktura v skladu z zakonodajo, ki je veljala v času gradnje, pa lahko s prehodom na malo čistilno napravo počakajo do prve večje rekonstrukcije objekta, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.
A v nekaterih občinah občani sploh ne vedo, ali je na njihovem območju predvidena gradnja kanalizacije, na katero se bodo lahko priključili, ali bodo morali investirati v malo čistilno napravo. S takšnimi težavami se soočajo denimo v Vodicah, kjer po besedah Mirana Sirca z občinske uprave občinski operativni program priklapljanja na kanalizacijo stoji, ker čakajo na državnega, ki naj bi bil sprejet letos. »Ne vemo, katera območja bodo dobila kanalizacijo, kdo pa bo moral investirati v malo čistilno napravo, saj aglomeracije še niso določene. To je velik problem tudi za končne uporabnike,« o težavah pravi direktor vodiške komunale Jure Vrhovnik.
Večinsko mnenje, ki mu sledijo ministrstvo za okolje in prostor, komunalna podjetja in občine, je, da je mala čistilna naprava okolju prijaznejša in zato boljša rešitev čiščenja odpadne vode gospodinjstev kot greznica.
»Male čistilne naprave zahtevajo nadzor in analizo, česar pri greznicah ni. Kar zadeva okoljsko primernost, je mala čistilna naprava gotovo boljša izbira,« razlaga direktor Komunale Kranj Marko Kocjančič.
Greznice vendarle boljša izbira?
Z mnenjem večine pa se ne strinja dr. Jože Panjan, predstojnik Inštituta za zdravstveno hidrotehniko, ki na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo preučuje tudi odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Panjan v večini primerov, ko mora gospodinjstvo poskrbeti za lastno čistilno napravo, zagovarja pretočno greznico s tremi prekati in urejenimi drenažnimi izpusti. Takšne greznice so po besedah Panjana tudi okoljsko sprejemljive in celo dobrodošle, saj za razliko od malih čistilnih naprav v okolje vračajo fosfor, ki ga primanjkuje v svetovnem merilu.
»Slabost tako imenovanih malih čistilnih naprav, ki delujejo na aerobni osnovi, je, da mora prezračevalni sistem delovati 365 dni v letu in da je treba redno odstranjevati blato, saj ga velikokrat odpeljejo na deponije ali v sežig. Poleg tega je samo vzdrževanje malih čistilnih naprav precej dražje, zahteva več nadzora in kontrol. Pogostejše so tudi okvare, medtem ko imamo z urejeno greznico bistveno manj težav in stroškov,« pravi Panjan, ki sicer opozarja na velike nepravilnosti in malomarnosti pri ravnanju z greznicami. »Velika napaka, ki jo delajo ljudje, je, da jo popolnoma izpraznijo in s tem uničijo bakterijsko strukturo v greznici. Greznica se lahko izprazni le do približno polovice volumna.«
Greznice namreč za razliko od malih čistilnih naprav, ki delujejo s kisikom (aerobno), delujejo brez kisika (anaerobno). Zaradi tega se v greznicah razvijejo bakterije, ki za svoje preživetje ne potrebujejo kisika. Te so po Panjanovih besedah veliko učinkovitejše kot tiste, ki delujejo v mali čistilni napravi, a potrebujejo dlje časa, da se razvijejo. Popolno praznjenje uniči bakterijsko strukturo, zaradi česar ta potrebuje eno leto, da vzpostavi prejšnje stanje.
A zakaj zakonodaja – tudi s precej nižjimi okoljskimi dajatvami – podpira male čistilne naprave in ne greznic? »Do trenda uvajanja malih čistilnih naprav prihaja zaradi slabe zakonodaje, ker na ministrstvu premalo poznajo stvari in jih ne razumejo povsem pravilno,« odgovarja Panjan in dodaja, da se stanje vendarle izboljšuje, saj je nova uredba do greznic vendarle bolj prizanesljiva kot prejšnja.