Pri nas brez zapornic ne gre

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Bled / petek, 1. avgust 2008 / 06:00

V sosednji Avstriji in Italiji namesto zapornic na gozdnih cestah zadošča že znak za prepoved prometa.

Bled - »Pravzaprav so zapornice na gozdnih cestah naša posebnost. V sosednji Italiji in Avstriji zadošča že znak za prepoved prometa. Gozdarji si želimo, da bi takšen znak, ki stoji ob vseh zapornicah na naših cestah, zadoščal tudi v Sloveniji,« pravi Andrej Avsenek, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, OE Bled.

Gozdne ceste so na Zgornjem Gorenjskem še posebej obremenjene. Imamo jih za dva slovenska avtocestna križa, pojasni Bojan Bajželj, vodja odseka za gozdno tehniko pri blejski enoti republiškega zavoda za gozdove. V sedmih občinah, ki sodijo v pristojnost blejske enote, jih je skupaj 830 kilometrov.

Imajo javni značaj, a so namenjene predvsem gospodarski rabi, kar pomeni, da naj bi jih uporabljali večinoma lastniki gozdov in izvajalci del. A ker so v javni uporabi, režim na njih vzpostavlja stroka, torej zavod za gozdove, v sodelovanju z lastniki in občino. »Tudi signalizacijo na teh cestah ureja Zavod za gozdove Slovenije v skladu s predpisanim režimom – ceste so označene kot gozdne ceste, katerih uporaba je na lastno odgovornost. Tiste, na katerih so druge funkcije bolj poudarjene kot javne – na primer ceste, ki vodijo v varovalne gozdove, na območja s posebnimi habitati, nekatere ceste v Triglavskem narodnem parku, pa so zaprte tudi z zapornicami. Na območju Zgornje Gorenjske je takšnih 88. Vedno so označene z znakom za prepoved prometa in pojasnilom, da je promet dovoljen za gospodarjenje z gozdovi oziroma za lastnike, ki imajo tudi ključe zapornic,« je še pojasnil Bajželj.

»Pritisk na gozd in gozdne ceste se v zadnjih letih povečuje,« še pravi Andrej Avsenek. »Če je bila v preteklosti na udaru predvsem Pokljuka, je zdaj prometa več povsod – v gozd prihajajo tako kolesarji kot konjeniki, vozniki s štirikolesniki, motorji in avtomobili. Mnogih ne ustavijo ne table niti zapornice. Te so polomljene, celo odžagane, ključi, ki jih razdelimo med lastnike in uporabnike, se »namnožijo«, nekateri zaporo ceste enostavno obvozijo.«

Kot je še opozoril Avsenek, je problematično tudi vzdrževanje gozdnih cest – denarja za to namreč kronično primanjkuje. Sredstva za vzdrževanje se s pristojbino, ki jo plačujejo lastniki, zbirajo prek Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, država zaradi javnega značaja cest zraven doda približno še enkrat toliko. Za vzdrževanje najbolj obremenjenih denar namenjajo tudi nekatere občine - gozdarji kot primer dobre prakse na Gorenjskem navajajo občini Jesenice in Žirovnica, ki se prav zato lahko pohvalita z dobrim standardom cest. »Če je večinska raba gozdne ceste javna, lahko predlagamo, da cesto v upravljanje prevzame občina. Tak primer je cesta na Jelovico, kjer smo po štetju prometa ugotovili, da je kar 80 odstotkov vse uporabe javne – torej ne lastnikov niti izvajalcev del v gozdu – a občina Radovljica predloga zaenkrat šeni sprejela,« je še povedal Avsenek.