S kolesi po Jakobovi poti
Skupina štirinajstih kolesarjev je letošnje poletje premagala osemsto osemdeset kilometrov slavne Jakobove poti v Španiji, na kateri so prekolesarili tudi deset kilometrov višinske razlike.
Šmartno – Že pred tremi leti se je skupina prijateljev iz Šmartnega pri Cerkljah odpravila na kolesarjenje po 377-kilometrski slovenski Jakobovi poti od Obrežja do Trsta. Takrat se je porodila tudi ideja, da se s kolesi odpravijo na romanje po španski Jakobovi poti od Saint-Jean-Pied-de-Porta v Franciji do Santiaga de Compostela v Španiji.
Na pot so se pod vodstvom Romana Bajta iz Kranja odpravili še Miro in Andreja Štern ter Tone in Milena Preložnik iz Šmartnega, Marko Grilc iz Most, Ana in Rudi Jeraj iz Gore, Marija in Franc Zarnik ter Edo Podgoršek iz Suhadol, Ivi in Peter Sodnik iz Zaloga, Ivo iz Ljubljane in Barbara Likar iz Idrije.
Kolesarjenje so po dveh dneh vožnje s kombiji začeli v Saint-Jean-Pied-de-Portu, kjer se začne pot, ki jo letno obišče 250 tisoč ljudi. »Na začetku kolesarske ture smo na kolesa pripeli slovenske zastave, da so drugi romarji vedeli, od kod prihajamo,« pripovedujejo romarji o začetku poti, ki jih je vodila čez prelaz Ibaneta v Španijo, kjer so prekolesarili pokrajine La Riojo, Castilio, Leon ter Galicijo, kjer leži Santiago de Compostela, kjer se Jakobova pot konča.
»Vsaka pokrajina, vsako mesto in vasica ima svojo zgodbo, s svojo posebnostjo očara popotnika in kolesarja in pot tako hitro mineva. Vsak dan je kolesarjenje lažje, vsak dan smo bližje cilju,« pripovedujejo kolesarji, ki so na 880 kilometrov dolgi poti srečali ogromno popotnikov in romarjev in spoznali zanimive vasi in mesta ter si ogledali številne znamenitosti. Med drugim katedralo v Leonu, ki ima največ vitražnih oken v Evropi, ter znameniti kokošnjak v cerkvi Santa Dominga de la Calzado, ki je povezan s tamkajšnjo legendo.
Da je bistvo vsakega potovanja neopisljivo doživetje, pa so na koncu poti ugotovili tudi gorenjski romarji na kolesih. »Za vsakega romarja je ta pot nekaj posebnega. Vse pripovedi in prebrano pred odhodom tega doživetja ne morejo opisati tako, kot ga doživlja vsak romar sam,« zaključujejo kolesarji.