Poslikana skrinjica kranjskega pekovskega ceha iz 18. stoletja (Foto: Drago Holynski)

Zgodbe muzejskih predmetov: Brez konkurence ni napredka

V današnjih časih, ko je recesija najbolj prizadela gospodarstvo, naši vodilni možje razmišljajo, kako bi ga napravili konkurenčnega. Recesijo bi radi omejili tudi z zmanjšanjem socialnih pravic. Kako najti srednjo pot? Bi se morda lahko kaj naučili iz zgodovine?

 

V srednjem veku so obrtniki izdelali vse izdelke, ki so jih ljudje potrebovali. V mestih so nekateri skrbeli tudi za to, da so imeli meščani dovolj hrane. V Kranju tako najdemo mlinarje, mesarje, peke, gostilničarje, lončarje, čevljarje, krznarje, suknarje, krojače, klobučarje, barvarje, usnjarje, jermenarje, sedlarje, kolarje, mizarje, tesarje, zlatarje, nožarje, ključavničarje, ostrogarje, kovače, slikarje. Združevali so se v cehe, ki so bila gospodarska in socialna združenja istih obrtnikov. Cehi niso dopuščali večjega gospodarskega napredka in konkurence, kar se je skozi stoletja še stopnjevalo.

 

Bistvo cehovskih pravil je bilo v obveznem članstvu. Kdor ni bil član ceha, ni smel opravljati samostojne obrti v mestu. Če so kršitelja zasačili, so mu odvzeli izdelke. Člani cehov niso bili le obrtniški mojstri, ampak tudi člani njihovih družin. Mojstri so morali dokazati zakonsko rojstvo, biti so morali poročeni. Cehovstvo se je dedovalo. Mojstri so pregledovali obrtne delavnice, reševali spore in se dobivali na sestankih. Skrbno so hranili cehovski denar, knjige, listine, sveče, mrtvaške prte, cehovsko bandero in cehovsko skrinjico, ki je bila najodličnejši predmet ceha. Mojstri so smeli imeti ključe te skrinjice, kar je bila velika čast.

 

Cehovske organizacije so namenjale veliko skrb tudi življenjskim in socialnim stiskam svojih članov - pripravili so pogreb, gmotno pomagali žalujočim, skrbeli za bolne in revne člane.

 

V 18. stoletju, v času reform Marije Terezije in Jožefa II., je bil v Kranju najpomembnejši pekovski ceh, ki mu je cesarica Marija Terezija zopet potrdila pravila leta 1756. Kranjski peki so med drugim pekli tudi preste. Določeno je bilo, da jih je vsako leto smel peči le en pek. Imeli so tudi skupno krušno omaro, kamor so zlagali hlebe kruha. Dogovorili so se, da so jih postavljali na različne police. Vsak pek je tako prodal nekaj kruha, saj so ga meščani običajno pobirali le iz »svoje« police.

 

Kranjsko cehovstvo je bilo zelo trdoživo. Šele Francozi so na začetku 19. stoletja začeli odpravljati cehovske svoboščine. Tako se je z obrtjo lahko ukvarjal vsak, ki je izpolnjeval predpisane pogoje. Cehi so drug za drugim propadali. Odslej je dovoljenja za obrt izdajala lokalna oblast, ki je marsikatero prošnjo zavrnila.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 30. maj 2007 / 07:00

Po poti Slovenskega alpskega maratona

Slovenski alpski maraton je eden najbolj slikovitih tekov v Sloveniji. Planinske stezice, ki se vijejo pod grebenom Košute od Kofc, preko planin Šija, Pungrat, Dolga njiva do Jezerskega, očarajo tako...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Skupina NLB širi poslovanje

Ljubljana - Skupina NLB je v Beogradu predstavila novo družbo za dodatno pokojninsko zavarovanje - NLB Novo penzijo. Zakon o prostovoljnih pokojninskih fondih in pokojni...

Žiri / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Borci se bodo zbrali Pr´ Zet

Žiri - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Žiri to nedeljo, 14. marca, vabi na občini zbor, ki se bo začel ob 14. uri v gostilni Pr' Zet (prej pri Aleksu) na Do...

GG Plus / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Podarjeno za vedno

Zgodba o Nataši

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Izboljšati sodelovanje s pihalnim orkestrom

Z januarjem je vršilec dolžnosti ravnatelja Glasbene šole Škofja Loka postal skladatelj in profesor klavirja Peter Kopač.

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Zbirka radioaktivnih kamnov pod posteljo

Franc Braniselj je znano škofjeloško ime. Ugledni direktor več podjetij na Škofjeloškem, ki je v petdesetih letih z družino prišel iz Ljubljane, se v pokoju posveča svojemu najljubšemu konjičku, miner...