Tudi v Kranju fiktivne poroke

Pri Upravni enoti Kranj so letos do prvega avgusta izdali 45 odstotkov več gradbenih dovoljenj kot v enakem obdobju lani. Nerešenih denacionalizacijskih postopkov imajo še devet. Načelnik Upravne enote Kranj Matjaž Dovžan, ki je na tem delovnem mestu leto dni, je v pogovoru opozoril tudi na nujno integracijo tujcev. Še več boste o aktualnih vsebinah, s katerimi se ukvarjajo na upravni enoti, prebrali v intervjuju, tudi o primerih sklepanja fiktivnih zakonskih zvez in večjem številu vlog za nakup orožja.

Upravna enota (UE) Kranj je tretja po velikosti, za Ljubljano in Mariborom, in pokriva območje nekdanje kranjske občine. Koliko upravnih zadev ste obravnavali v lanskem letu?

»Lani smo rešili 25.082 upravnih postopkov, ki so praviloma zahtevnejši, kot so npr. izdaje gradbenega dovoljenja, dovoljenj za prebivanje ... in pa 96.177 drugih upravnih nalog (overitve, izdaje raznih potrdil, posredovanje informacij ...), kar pomeni skoraj petsto odločitev na dan, seveda pa vse niso enako zahtevne. Vseh zaposlenih je danes 73, pred enim letom nas je bilo še 75. Število upravnih zadev se v zadnjih letih sicer malenkostno zmanjšuje, verjetno tudi zato, ker imajo prebivalci neposreden dostop do upravnih storitev na druge načine in ne več samo preko upravnih enot.«

Kakšna je dinamika gibanja tujcev?

»V letu 2015 smo podelili 101 državljanstvo, letos v sedmih mesecih 41. Podoben podatek je že nekaj zadnjih let. Prvega januarja 2016 je imelo približno 3580 tujcev dovoljenje za stalno prebivanje, 1400 pa za začasno, prvega avgusta nekaj sto več. Med njimi prednjačijo državljani Kosova, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Srbije, med državljani Evropske unije, teh je sicer veliko manj, pa je največ Bolgarov, sledijo Hrvati, Čehi. Število tujcev, predvsem tistih z začasnim dovoljenjem, je povezano s sezonskim delom, pozimi jih je nekaj manj. Upravna enota v zadnjem času izda tudi vse več enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, porast je skoraj 30-odstoten; lani v štirih mesecih 152, letos v sedmih mesecih 351. Ampak zanimivo je to, da se stopnja registrirane brezposelnosti vsak mesec zmanjšuje. V gorenjski regiji je trenutno 7,5 odstotka (Slovenija 11,1).

Večina tujcev prebiva v kranjski občini, tako je med približno petdeset tisoč prebivalci nekaj manj kot deset odstotkov tujcev, slovensko povprečje je okrog 4,8 odstotka. Seveda gre za pestrost, raznolikost sobivanja, ampak po drugi strani je to tudi signal za institucije, nevladne organizacije, da se je treba s tujci ukvarjati, jim pomagati pri integraciji, zato da bo kvaliteta življenja boljša. Na območju UE Kranj smo že imeli tudi primere sklepanja fiktivnih zakonskih zvez. Na upravni enoti bomo tudi v prihodnje naredili prav vse, da seveda postopke zakonito in dosledno izpeljemo. V primerih, kjer upravna enota ima zakonska pooblastila, bomo ukrepali, v primerih, kjer zakonskih pristojnosti nimamo, pa bomo obveščali druge pristojne organe z namenom, da do dejanj, kot so npr. fiktivne zakonske zveze, ki izhajajo iz nezakonitih namenov, npr. da s poroko zakonec pridobi zgolj dovoljenje za bivanje pri nas, ne bo prihajalo.«

Koliko izdate dovoljenj za nakup orožja?

»V zadnjem času opažamo povečano število vlog za izdajo dovoljenj za nakup orožja, predvsem za šport. Konec avgusta smo že dosegli običajno letno raven števila vlog. V obdobju sedmih mesecev smo na primer prejeli štirideset vlog za prvi kos orožja in 66 vlog za nadaljnji kos orožja, leto prej na primer le štiri oziroma 26 vlog. Večini vlog ugodimo, ker vlagatelji izpolnjujejo zakonske pogoje. Za nakup orožja za šport mora posameznik zahtevi predložiti potrdilo o članstvu v strelskem društvu, zdravniško spričevalo in potrdilo o opravljenem preizkusu rokovanja z orožjem. Za članstvo v strelskem društvu zadostuje, da posameznik plača članarino.«

Je še veliko nerešenih denacionalizacijskih postopkov?

»Vseh denacionalizacijskih zahtevkov na upravni enoti je bilo 1549. Pred letom dni, ko sem prišel na UE Kranj, je bilo nerešenih še 13 zadev, od tega 11 zadev na upravni enoti, dve pa sta bili v postopku na višji instanci. V letu dni nam je uspelo rešiti štiri zadeve, zdaj jih imamo še 9 in želim, da bi bili v prihodnje čim uspešnejši. Čeprav na to vpliva več dejavnikov; imeli smo primer, ko sta v eni zadevi različni ministrstvi drugače odločili, zato kakšno zadevo dobimo tudi vrnjeno v ponovno reševanje. Imeli smo tudi primer, ko se je stranka pritožila zoper našo odločitev, ki je bila tej stranki v korist. Intenzivirali smo tudi sodelovanje z drugimi institucijami, ena od teh je npr. sklad za kmetijska zemljišča in gozdove. Ob mojem prihodu je bilo v reševanju pet denacionalizacijskih zadev, ki so se nanašale na pristojnost navedenega sklada, danes sta odprti še dve. Na splošno gre pri denacionalizacijah za zelo občutljivo in kompleksno področje, ki zadeva človekove pravice, njihovo premoženje in tudi zato je nujno, da se s tem postopki ukvarja več različnih institucij in instanc, da se tudi na ta način zagotovi največja možna mera pravilnosti in zakonitosti odločitev.«

Kako živahna je gradnja na območju UE Kranj?

»Letos do prvega avgusta smo izdali za kar 45 odstotkov več gradbenih dovoljenj kot v enakem obdobju lani; lani 133, letos 193. Tak trend me absolutno navdaja z optimizmom, ker se je le začelo premikati na bolje. Kranj se razvija, še zlasti če upoštevamo tudi število izdanih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo in stopnjo brezposelnosti, in Upravna enota mora s svojim delom in prispevkom temu tudi slediti. Tudi na področju kmetijskih zadev je bil v enakem obdobju 37-odstoten porast, gre npr. za odločbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, odločbe o zaščitenih kmetijah, statusih kmeta, agrarnih skupnosti in podobno. Obsežen je bil ciklus infrastrukturnih gradenj, naj omenim samo projekt Gorki, sledi še en tak večji projekt. Sicer pa je težko reči, koliko časa vlagatelji čakajo na gradbeno dovoljenje, ker so okoliščine vedno individualne, na splošno bi pa rekel, da od dva do štiri mesece. Več dejavnikov vpliva na to. Velik poudarek posvečamo tudi zagotavljanju informacij o gradnjah občanom, pri čemer je problem v tem, da je pristojnost deljena med upravno enoto in občine. Z Mestno občino Kranj se na primer pogovarjamo o ideji »skupne pisarne«, ki bo delovala občasno, kjer bo občanom na voljo celovita informacija obeh institucij o možnosti gradenj.«

Ali se postopkov za pridobivanje dovoljenj za organiziranje javnih prireditev ne da poenostaviti? Na ta račun so že bile kritike.

»Glede na naravo javnih prireditev je zakonodaja na različnih področjih določila standarde, za kaj vse mora biti poskrbljeno, da se prireditev lahko izvede, od zagotavljanja varnosti, zdravja ljudi, davčnih in finančnih predpisov pa tudi veterinarskih standardov, če se izkaže, da je to potrebno, naravovarstvenih pogojev, odvisno seveda od vrste prireditve. Vloga UE v tem postopku je, da v eno odločitev, izdajo dovoljenja za prireditev, združi vse to. Mi resnično samo izvajamo predpise, jih ne kreiramo. Kot pa ugotavljam, za stranko ni največji problem sam postopek, ampak to, za kaj vse mora poskrbeti pri organizaciji in kakšne finančne posledice vse to prinaša; npr. da mora plačati varnostno službo, da mora zagotoviti in plačati potapljača, če je zraven prireditvenega prostora voda, da mora dobiti soglasja od lastnika zemljišča in podobno. Od tod, predvidevam, najpogosteje izhaja jeza organizatorjev. Na upravni enoti smo spomladi organizirali posvet za organizatorje javnih prireditev, povabili predstavnike različnih institucij in skupaj z organizatorji prireditev razpravljali o tematiki in našli tudi kakšno dobro rešitev. Odziv je bil zelo dober. Tak način dela je koristen za vse nas, podobne posvete bomo še organizirali, že jeseni za društva.«

Še merite zadovoljstvo strank z delom UE Kranj?

»Še. Zadnja ocena je bila sicer opravljena leta 2014, bila je 4,80, naslednjo meritev zadovoljstva strank bomo predvidoma opravili septembra in oktobra letos. V letu 2016 smo že izvedli anketo občin, ki jih pokrivamo (Kranj, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur, Cerklje) glede zadovoljstva z delom z upravno enoto. Občine so nam dodelile oceno 4,03, predloge, ki smo jih dobili, pa seveda poskušamo uresničiti.«

Je morda kaka storitev, ki jo stranke še premalo poznajo, je pa učinkovita glede hitrega dostopa?

»Državni portal E-uprava je novejša zadeva in verjetno še ni toliko razširjena med ljudmi. Namen portala je ponuditi strankam vse relevantne informacije in tudi upravne storitve na spletu, npr. podaljšanje vozniškega dovoljenja. Portal se sproti nadgrajuje in prebivalstvu zagotovo predstavlja še lažjo in učinkovitejšo pot do upravnih storitev.«