Letos dobra letina krompirja
Letos so bili za pridelovanje krompirja dobri pogoji. Ni bilo suše in pretirane vročine, večina tudi ni imela težav s plesnijo.
Marija Kalan: »Poraba krompirja na prebivalca v Sloveniji še vedno upada. To je razumljivo, saj družine ob tako široki ponudbi hrane in vsakodnevnem tempu nimajo več časa pripravljati jedi iz krompirja.«
Medtem ko je doslej le malo kmetij uredilo namakanje krompirja, v kmetijski svetovalni službi pričakujejo, da bodo v prihodnje za to poskrbele predvsem kmetije, ki se ukvarjajo izključno s pridelovanjem krompirja in vrtnin. Nadaljnji razvoj namakanja na Gorenjskem pa bo veliko odvisen od dohodka kmetij, vodnih virov in sodelovanja kmetov in občin pri izvedbi projektov.
Kranj – Večji pridelovalci bodo krompir verjetno izkopavali še ves ta mesec, na večini kmetij pa so z izkopom končali že pred začetkom novega šolskega leta. »Čeprav krompirja ne pobirajo več ročno, je pri izkopu vedno dobrodošlo veliko rok, saj ga je treba pred skladiščenjem vsaj nekoliko prebrati (odstraniti poškodovane gomolje) in na njivi po tem, ko delo konča kombajn, pobrati še drobni krompir, da potlej ne povzroča preveč težav kot samosevec v koruzi ali v drugih poljščinah,« je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodala, da so bili letos za pridelovanje krompirja dobri pogoji, saj suše in previsokih temperatur ni bilo. Spomladanska pozeba in sneg ob koncu aprila nista naredila škode, le izkop zgodnjega krompirja se je začel vsaj en teden kasneje kot običajno, a to ni vplivalo na ceno. Nekaterim pridelovalcem je konec maja povzročala nekaj problemov krompirjeva plesen, medtem ko s krompirjevo listno pegavostjo in koloradskim hroščem večjih težav ni bilo.
Na Gorenjskem je letos pri vseh poljščinah dobra letina, enako velja tudi za krompir. »Kolikšen je povprečni pridelek, v kmetijski svetovalni službi zdaj še ne moremo oceniti, na splošno pa velja, da so pridelki zaradi sajenja vse bolj intenzivnih sort iz leta v leto boljši in da bodo letos verjetno presegli štirideset ton (bruto) na hektar,« je dejala Kalanova in dodala, da prodaje krompirja za ozimnico ni več, potrošniki ga kupujejo sproti in v manjših količinah kot nekdaj. »Na kmetijah se cena v prodaji na drobno giblje okrog 30 centov za kilogram, zadruge ga odkupujejo po ceni od 18 do 20 centov. Kaj se bo zgodilo s ceno v naslednjih tednih, se ne ve, verjetno se bo znižala, tako kot se je tudi v preteklih letih. Lepo vreme omogoča izkop krompirja, ponudba na trgu se bo zaradi tega povečala, to pa bo vplivalo na ceno. V Sloveniji občutimo tudi vpliv cene v Avstriji in Nemčiji oziroma na celotnem evropskem trgu, verjetno pa bo po zaključku turistične sezone prišel na slovenski trg tudi krompir s Hrvaškega. Nekateri gorenjski pridelovalci zalagajo s krompirjem tudi večje trgovske centre, te kmetije morajo izpolnjevati še dodatne zahteve glede označevanja krompirja in registracije pridelave. Po kakšni ceni ga prodajajo, pa je njihova poslovna skrivnost.«
Na Gorenjskem je bilo letos posajeno približno enako krompirja kot v prejšnjih letih, po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijska plačila okrog 680 hektarjev. Obseg pridelave se v zadnjih letih rahlo zmanjšuje. Manjši pridelovalci zmanjšujejo ali opuščajo tržno pridelavo, večji pa jo še povečujejo. Večinoma pridelujejo zgodnje in srednje pozne sorte, ki se tudi dobro skladiščijo, zelo poznih sort pa je malo.