Dobro, presenetljivo, kar ostane v spominu

Dnevi poezije in vina na Ptuju. Ptuj je v teh dneh evropska prestolnica poezije. Prisotni so zanimivi pesniški gostje iz petnajstih držav, vključno s Slovenijo, vsak s po nekaj književnimi nagradami. Festival na torkov večer žarči tudi v druge, zvečine v(il)inske kraje. Imam srečo, da poezija in vino gostujeta tudi v Vili Podvin, kjer se odvijajo pesniška branja treh zelo različnih avtorjev. Turkinja Zehra Çirak, rojena v Istanbulu, ki pa je že s tremi leti prišla v Nemčijo, piše v nemškem jeziku. Svojo liriko, polno življenjskih vprašanj in prehodov, rada predstavlja vštric z drugimi vizualnimi umetnostmi. Anastassis Vistonitis, pesnik, publicist, novinar in svetovni popotnik, sodi med najboljše sodobne grške pesnike. Najbolj ga je zaznamovala njegova prva knjiga Emigrirati (1972), ki v današnjem času dobiva nove razsežnosti. Vistonitis je trenutno »Ljubljančan«, saj je srednjeevropski dopisnik za najbolj ugledni atenski dnevnik. V njegovi poeziji najdemo odbleske intime in kritiško prizmo sveta, ki ga tako dobro pozna. Prvikrat je najbrž vsak v občinstvu slišal pesmi, brane v samojskem jeziku. Samiji, praprebivalci evropskega severa ob polarnem krogu na Norveškem, Švedskem, Finskem in v Rusiji, ki so jim nekoč pravili Laponci, imajo zelo zanimivo kulturo in jezik, ki dolgo ni bil priznan. Norvežan Sigbjorn Skaden je odraščal v samijski vasi v Troomsoju na severu Norveške. Svoj pesniški prvenec Skuovvadedjiid (Kralj čevljarjev) je napisal v samijskem jeziku in se uvrstil med nominirance za za najbolj prestižno literarno nagrado Nordic Council Literature Prize. Piše tudi odrska dela, ukvarja pa se tudi s prevodnimi problemi med samijščino in norveščino. Moto na zadnji strani trijezične pesniške zbirke je: Bolje biti brez glave kot brez idej. Skaden piše pesmi tudi v obliki kratkih in daljših beležk, ki dobro odsevajo njegov humor. Pesmi vseh treh smo poslušali v originalu in slovenskem prevodu in jih natisnjene v drobnih knjižicah odnesli domov.

Topla grška solata z rdečim zeljem

Za 4 osebe potrebujemo: 200 g bulgurja, 500 g rdečega zelja, 2 rdeči čebuli, 2 žlici oljčnega olja, 4 žlice kisa, 2 ščepca cimeta, 3–4 žlice medu, 1 feferon po želji ali drobtine čilija, 8 vejic peteršilja, 200 g jogurta, 4 žlice mleka, 200 g fete, 1 pest orehov.

Pol litra osoljene vode zavremo, stresemo vanjo bulgur, pokrijemo posodo in cmarimo na najmanjšem ognju 25–30 minut, da bulgur nabrekne. Orehe grobo sesekljamo.

Zelje narežemo na zelo tenke trakce, čebulo na tenke polmesce, posolimo in pregnetemo. Pustimo počivati 15 minut. Feferon očistimo in drobno zrežemo. Na segretem olju prepražimo zelje, dodamo feferon, kis, cimet, med in sol in 5 do 6 minut dušimo.

Feferon vmešamo med bulgur in po potrebi dosolimo. Peteršilj osmukamo in sesekljamo. Jogurt gladko zmešamo z mlekom, feto nadrobimo. Iz bulgurja in zelja na krožniku oblikujemo barvno zanimivo tihožitje, prelijemo z mešanico jogurta in mleka, posujemo s feto, orehi in peteršiljem. Ponudimo z bageto.