V zdravstvu jim grožnje niso tuje

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / sreda, 31. avgust 2016 / 11:58

Tragični dogodek v izolski bolnišnici pretekli teden, ko sta pod streli starejšega moškega umrla zdravnik urolog in policist, je pretresel javnost. Odpravili smo se v večje gorenjske javne zdravstvene ustanove, vprašali, ali so se že srečali z izrednimi dogodki, kot so grožnje, celo nasilna dejanja, in izvedeli, da so skoraj pri vseh na pomoč že poklicali policiste. Vsi naši sogovorniki so tudi zdravniki.

Kranj – Direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar je prepričan, da se je medicinsko oseb­je v vsaki bolnišnici že srečalo z grožnjami in nasiljem s strani pacientov in njihovih svojcev. V Kliniki Golnik so v preteklem letu enkrat prav zaradi tega aktivirali policijo. Ostale dogodke, kot je pojasnil Matjaž Fležar, so poskušali rešiti sami, tudi s pomočjo varnostne službe v bolnišnici. O tem, kaj še storiti za večjo varnost, pa razmišlja: »Glede ukrepov za varnost zaposlenih si zaradi narave dela, ki zahteva osebni stik s pacientom in svojci, ne predstavljam ukrepov, ki bi lahko učinkovito zaščitili zaposlene pred nepričakovanim nasilnim dejanjem tretje osebe. Korekten, strokoven in prijazen odnos med zdrav­stvenim delavcem in bolnikom ter njegovimi svojci velikokrat pripelje do ustrezne komunikacije in morebiten konflikt se reši na miren način, kar pa seveda ni možno, kadar smo v stiku s psihopatsko spremenjenimi osebami. V tem primeru bi nam mogoče prišle prav izkušnje, nasveti psihiatričnih bolnišnic.«

Fizično varovanje

V Splošni bolnišnici Jesenice so prvega februarja letos sklenili pogodbo s podjetjem za varovanje, ki zagotavlja 24-urno fizično varovanje bolnišnice. V preteklosti so že imeli dva dogodka, ko sta pacienta grozila in ogrožala varnost zaposlenih, obakrat so na pomoč poklicali policiste. Kot so sporočili, bo varnostna služba zdaj še pogosteje izvajala obhode po bolnišnici in na njenem zunanjem območju, zaposlene pa je vodstvo ponovno opozorilo na previdnostno ravnanje. Da torej varnostni službi takoj javijo, če opazijo sumljivo osebo na oddelkih, redno javljajo varnostniku napovedane prihode zunanjih poslovnih partnerjev. S podjetjem za varovanje bodo skladno s ponovno oceno tveganj nadgradili varnostni načrt. Za izboljšanje varnosti v bolnišnici so že pred tem tragičnim dogodkom sprejeli določene druge ukrepe, npr. nov urgentni center ima kontrolo vstopa, to je nadzor vstopa v prostore z uvedbo kartic, ki odpirajo vrata, kar načrtujejo tudi za preostale bolnišnične stavbe, in vse to z namenom preprečevanja vstopa nepooblaščenim osebam oziroma z namenom nadzora vstopa obiskovalcev.

Urgenca pogosto tarča

Vodja službe nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kranj Mitja Mohor je povedal, da se na urgenci srečujejo predvsem z verbalnim nasiljem in da konflikte poskušajo rešiti s pogovorom s pacientom o vzroku za nezadovoljstvo – in to včasih pomaga razrešiti problem. Fizično nasilje se pojavlja, bolj izjemoma sicer, a če se osebje počuti ogroženo, je treba na pomoč poklicati policiste. Mitja Mohor je prepričan, da ekscesnih primerov, kot se je zgodil v bolnišnici v Izoli, najverjetneje ni mogoče preprečiti niti z varnostniki niti s tehničnimi napravami: »Stoodstotne varnosti žal ni mogoče zagotoviti.« V celotnem kranjskem zdravstvenem domu tako nimajo varnostnika, ki bi skrbel za varnost v času delovanja ambulant. Kot je še dodal Mohor, trenutno varnostno stanje pri njih tudi ne narekuje uvedbe dodatnih posebnih varnostnih ukrepov. In sklenil: »Glavni način preprečevanja konfliktov in nasilnih reakcij je obojestransko prizadevanje za korekten in prijazen odnos med osebjem in pacienti. Za večino konfliktov sta, kot vemo, večinoma potrebna dva.«

V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj še niso imeli groženj, ki bi lahko povzročale škodo zdravju zaposlenih. Se pa zavedajo resnosti situacije, kot je poudarila tamkajšnja direktorica, Andreja Cerkvenik Škafar, zato po najboljših močeh skrbijo za varnost zaposlenih in pacientov. Varnost zagotavljajo s pomočjo za to pooblaščenega podjetja, varnostnik je v bolnišnici prisoten vsako popoldne, prav tako imajo na kritičnih točkah postavljene kamere in tudi ponoči varnostna služba opravlja obhode okoli bolnišnice.

Pogovor še najučinkovitejši

V Psihiatrični bolnišnici Begunje se ukvarjajo s posebno populacijo pacientov in prav zato je občasno možen kak zaplet, grožnja. Doslej hujših ekscesov tudi niso imeli, se pa zavedajo specifičnosti svojega dela, ker delajo tudi z agresivnimi ljudmi. Direktor bolnišnice Damijan Perne je povedal, da dajejo poseben poudarek izobraževanju zaposlenih v načinu komunikacije, z uporabo deeskalacijskih tehnik poskušajo vsak prepir, konflikt preprečiti pravočasno. »Vsako leto imamo eno ali dve izobraževanji za svoje osebje, v zadnje čase veliko predavamo o tem na kongresih in drugje,« je še dejal Perne, ki se mu tako kot večini sogovornikov zdi še najbolj smiselno s pravim načinom komunikacije preprečiti eskalacijo nasilja.