Gradovi in jubilej

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Izleti GG / / 10:44

Nemčija: Romantična cesta (3)

V Nemčiji se lahko pohvalijo s kar lepim številom tematskih poti, nobena pa ni tako priljubljena kot prav Romantična cesta. To sva spoznavala prav v vsakem od 27 mest na dobrih štiristo kilometrov dolgi poti.

Po slikovitem Dinkelsbühlu sva se odpeljala naprej proti jugu ter se najprej ustavila v Wallersteinu, nato v Nördlingenu, Harburgu, Donauwörtu in Rainu. Še najmanj všeč nam je bil za romantično vzdušje kar prevelik Augsburg. Precej bolj romantičen je že Friedberg, ravno prav velik za pohajkovanje pa je Landsberg am Lech. Na hitro sva si ogledala še Hohenfurch in novo prenočišče dobila v Schongauu, v starem mestnem središču za obzidjem. Znova sva se prepričala o ustrežljivosti Nemcev, saj so nama takoj ponudili garažo za motor, imela pa sva tudi imeniten pogled na glavno ulico.

Zjutraj naju je zbudilo zvonjenje iz sosednje cerkve Marijinega vnebovzetja, pot pa sva nadaljevala proti Peitingu, Rottenbuchu, Wildsteigu, Steingardnu in Halblechu. Napisu Romantična cesta se je na tablah pridružil napis Alpska cesta, postanek pa je sledil v bližini Schwangaua, kjer sva se zapeljala do slovitega gradu Neuschwanstein in gradu Hohenschwangau. Gradova sta res pravljična, to pa je hkrati pomenilo hudo gnečo turistov z vseh koncev sveta, ki jih je bilo na vsej Romantični cesti prav tam največ.

Po dobrih štiristo kilometrih sva bila kmalu tudi že v zadnjem mestu na Romantični cesti, Füssnu, kjer sva poleg starega mestnega jedra že občudovala Alpe in se odločila, da ne izpustiva niti najvišje točke Nemčije. To je 2964 metrov visoki Zugspitze. Na vrh sva se seveda zapeljala z gondolo, že ob vznožju pa sva se kot prava Gorenjca razveselila novice, da so gondolo zgradili pred natanko 90 leti, 5. julija 1926. V spomin na jubilej so bile vozovnice za gondolo, ki so hkrati tudi vstopnice za muzej na vrhu, polovico cenejše. Namesto 42 evrov na osebo sva 42 evrov odštela za oba skupaj. Še vedno se nama ni zdelo prav poceni, prihranila pa sva za tradicionalno belo klobaso v žemlji, ki jo pripravljajo na vrhu gore, ter večerjo v Avstriji, kjer sva prenočila v prijetnem penzionu ob Achenseeju.

Zadnji dan sva se po priljubljeni motoristični cesti peljala še čez Obertauern in Turracherhöhe ter prek Jezerskega vrha srečno, brez kakršne koli nevšečnosti na poti, privriskala nazaj domov.

(Konec)