Naše, gorenjske zgodbe

V četrtek so v Gradu Khislstein v Kranju slovesno odprli veliko stalno razstavo Gorenjskega muzeja Prelepa Gorenjska. Dvanajst zgodb naše zgodovine.

Nova stalna razstava Gorenjskega muzeja je v četrtek zasijala v polnem sijaju. Dvanajst zgodb na skoraj 1500 kvadratnih metrih razstavnih prostorov Gradu Khislstein z več kot 1300 muzealijami pripoveduje o Gorenjski in ljudeh, ki smo tu bili, smo in bomo tudi v prihodnje. V Prelepo Gorenjsko je zajeto več kot pol drugo tisočletje. »Z muzejsko postavitvijo, ki sega od pozne antike do skorajda včeraj, torej slovenske osamosvojitve, želimo predvsem opozarjati Kranjčane, Gorenjce, vse Slovence, kakšno bogastvo imamo v svoji domovini, kaj vse so ljudje nekoč znali, kako so živeli in kako pomembni so bili zato, da smo tu tudi obstali. Želimo povedati, da je bilo včasih življenje presneto trdo in se danes mogoče premalo zavedamo naše odgovornosti tako do naših prednikov kot zanamcev,« je povedala muzeološka vodja razstave dr. Verena Perko, ki je skoraj štiri leta z več kot tridesetimi sodelavci pripravljala to, kar si od četrtka naprej lahko ogledamo v čudovitem prenovljenem kranjskem dvorcu. »Razstava pripoveduje o Gorenjski, Slovenstvu in o Kranju, dodaja Perkova.

Velika razstava se začne v pozni antiki, ko so različna ljudstva začela oblikovati ta prostor. Sem sodijo nastanki naših najstarejših vasi, skozi podobo podeželja in trdega življenja na kmetih nas pot pripelje v srednji vek, kjer so predstavljene najlepše sakralne upodobitve, gradovi, kranjska farna cerkev. Kranj je bilo nekoč pomembno sejemsko mesto, lahko pokukamo v meščanske hiše tistega časa, ko nas različne vrste transporta popeljejo skozi hodnik v naslednjo sobo, se znajdemo v času Marije Terezije in pomena šolstva, ki ga je uvedla tudi v naše kraje. Pošta, železnica, začetki industrije in soba z našimi očeti, ki so izsanjali našo današnjo samostojno državo. Prešeren, Zois, Bleiweis, Aljaž … Vstopimo lahko tako v meščanski salon kot sobo kmečke neveste in se poglobimo v začetek dvajsetega stoletja in temelje kranjske industrije, ki sta jo zaznamovali tudi obe svetovni vojni in je v petdesetih letih postala steber takratne jugoslovanske industrije. Na koncu se srečamo s časom slovenske osamosvojitve. »Takrat se vprašamo, ali bomo značilne gorenjske vrednote, ki smo jih podedovali od prednikov, kot so skromnost, ponos, ljubezen do materinega jezika, ljubezen do domovine, znali sprejeti kot tisto, kar je vredno in kar nam pomaga preživeti v širnem svetu, ali pa bo vse pozab­ljeno in bomo znali poskrbeti samo za svoje trenutno dobro, sicer pa bomo odšli v neznano,« pomenljivo razmišlja Perkova. Ker je ponos Gorenjske tudi France Prešeren, vsebino posameznih sob povzemajo izbrani verzi iz njegovih poezij, deloma pa tudi ljudskih pesmi.

Razstavo je oblikoval zagrebški arhitekt Željko Kovačić, z zvočnimi prostori pa jo je osmislil Boštjan Perov­šek. Ob stalni razstavi bo prihodnjih nekaj mesecev v Gradu Khislstein na ogled tudi prva občasna razstava z naslovom Kranjski mestni svet naznanja, na kateri so na ogled pozno srednjeveške in novoveške listine, ki jih hrani Gorenjski muzej v Kranju.