Pa čeprav ni zmeraj kaviar ...
Za naslov sem si sposodila naslov romana Johannesa Maria Simmla, avstrijskega pisatelja, o katerem so pravili, da je »pisec na tekočem traku« in »mehanik za uspešnice«. Simmel, rojen 1924, v povojnem času tolmač, novinar, reporter, ki je obšel svet, filmski scenarist in dramatik, je bil po očetu jud, njegova družina pa je bila med drugo svetovno vojno iztrebljena. Leta 1960 je zaslovel z omenjenim romanom. Nato so se bliskovito vrstili še drugi, 35 po številu, ki so prevedeni v 25 jezikov, nekaj tudi v slovenščino. Teme so sodobne, vpete v čas, genske manipulacije, okoljske svinjarije, boj proti rasizmu. In veliko ljubezni. Končna bilanca: 73 milijonov natisnjenih izvodov!!! »Pa čeprav ni zmeraj kaviar« je duhovito napisana vohunska zgodba z nekaj dobrimi recepti. Knjigo sem dobila v dar skupaj z majhno škatlico kaviarja (30 g) z modrim pokrovčkom, na katerem je pisalo: Beluga, Malossol (kar pomeni rahlo osoljen) v času, ko je bila Rusija še Sovjetska zveza. Kaviar vseh kaviarjev. Ledeno mrzla vodka ali šampanjec in bogovske ikre na ledu! Čisti luksuz. Danes so jesetri, ki se drstijo v pritokih rek Kaspijskega jezera, Črnega in Azovskega morja, pred izumrtjem, na trgu pa je kup še vedno zelo dragih približkov, pridobljenih v vrhunskih ribogojnicah na različnih koncih sveta. Simmel je umrl na novoletni dan 2009 v Luzernu. Spomnila sem se na tisti božanski kaviar in jo mahnila na konec celovške ... »A po belugo greš?« je skeptično vprašal moj Izbrani vedoč, da ne igram lota. 30 g stane namreč okoli 100 evrov ali več. Praznična večerja: prva jed: zelnata solata z belugo. Kaviar v solati? ... Jasno, da je finta, se nekdo priduša. A se izkaže, da obstaja podobnost med zrni črne leče, imenovane beluga, saj zrna res spominjajo na slastne ikre, ki so sivkaste do antracitne barve in imajo premer 3,5 mm. Odtlej je ta rastlinski kaviar večkrat na jedilniku. Beluga se hitro skuha in je z rahlim oreškastim priokusom primerna za marsikaj.
Oblizek s kaviarjem (iz supermarkta)
Za 4 osebe potrebujemo: 350 g prekajenega lososa, sok pol limone, kajenski poper, 3 moknate krompirje, 1 jajce, sol, muškat, olje, 4 žličke kaviarja, 4 solatne liste.
Losos sesekljamo, zmešamo z limonovim sokom in kajenskim poprom ter damo na hladno. Krompir naribamo in ga dobro ožmemo s kuhinjskim papirjem, ga zmešamo z raztepenim jajcem in začimbami. Oblikujemo 8 majhnih zrezkov, jih ocvremo in pustimo, da se odtečejo na kuhinjskem papirju. Na zrezke nadevamo lososov nadev, zložimo po dva skupaj, na vrh pa damo žličko kisle smetane in žličko kaviarja ter ponudimo na solatnih listih.
Zelnata solata z lečo beluga
Za 4 osebe potrebujemo: 100 g leče beluga, 800 g zelja, sol, poper, olje in kis po okusu, 1 žličko gorčice, 1 strok česna, pol žličke kumine.
Lečo skuhamo po navodilu v slani vodi, odcedimo in ohladimo. Pokapljamo z oljem. Zelje tenko narežemo, iz olja, kisa, soli, popra in zmlete kumine naredimo preliv. Solato damo v skledo in potresemo z lečo; lahko pa damo solato na servirni krožnik in jo obdamo z vencem iz leče.