Bornovi v Tržiču

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / torek, 23. avgust 2016 / 11:22

Knjiga Bornovi v Tržiču avtorja dr. Bojana Knifica predstavlja življenje in delo članov rodbine Born, ki so si pol stoletja prizadevali za splošen družbeni napredek Tržiča. Ob tem je v njej prek pisnih in ustnih virov ter številnih fotografij na bralcu prijazen način opisano, kako so pred približno sto let živeli Tržičani in okoličani.

Knjiga skuša bralcu poljudno predstaviti življenje in delovanje članov plemiške rodbine Born. Ti so od leta 1891, ko je obsežne posesti v Tržiču kupil Julius Born, pa do druge svetovne vojne, ko so njegove potomce iz Slovenije pregnale vojne vihre, pomembneje, kot so bili doslej nekateri pisci pripravljeni priznati, zaznamovali življenje Tržičanov in okoličanov. Okolje, kjer so delovali, dolga desetletja pisanju zgodbe o njihovem življenju ni bilo naklonjeno. Bila pa je to velika želja Isabelle Gruber, pravnukinje Juliusa Borna, ki je že pred nekaj leti Bojana Knifica nagovorila k pisanju. Isabella živi v Meranu v Italiji in se v Tržič, kjer upravlja z Bornovimi gozdovi, pogosto vrača. Na njeno željo imena v knjigi niso poslovenjena, npr. Karl v izvirniku ostaja Carl.

Pripoved o Bornovih, ki so imeli judovsko, nemško in plemiško poreklo in tudi dobro izobrazbo ter karitativno nrav, so pomembno dopolnila pričevanja starejših Tržičanov, ki so se njihovega življenja in dela spominjali iz mladih let, kakor pričevanja mlajših ljudi, ki so se spominjali pripovedovanj svojih prednikov, starejših prijateljev, znancev in drugih, ki so se z Bornovimi srečevali. »O rodbini Born sem se pogovarjal s številnimi ljudmi v Tržiču in okolici, odlomke pogovorov z nekaterimi pa v knjigo na ustreznih mestih neposredno vključil. V veliko pomoč mi je bila raziskovalna naloga Sare Meglič, ki je v šolskem letu 2007/2008 pri zgodovini v Osnovni šoli Tržič pod mentorstvom Draga Zalarja in Leje Krfogec napisala delo Baron dr. Carl Born – spomini na Borna še živijo. V njej je zbrala pomembna ustna pričevanja ljudi, tudi pripoved vnukinje Juliusa Borna, Elizabeth Born, poročene Ortner, ki neposredno odstira skrivnosti iz življenja obravnavane rodbine. Prav tako so bile izjemno dragocene pripovedi potomcev Juliusa Borna, zbrane prav za to delo, in sicer pripovedi najstarejše hčere Carla Borna – Marie, rojene Born in poročene Peić, prav tako mlajše hčere – že omenjene Elizabeth Born, poročene Ortner – in njene hčere Isabelle Ortner, poročene Gruber,« je povedal Bojan Knific.

Zanimiva pričevanja

Knjiga bralcu omogoča branje na treh ravneh, kot pojasni njen avtor: »Tisti, ki bi želeli spoznati vse zbrane podrobnosti, se lahko lotijo podrobnega branja celotnega besedila, drugi, ki so jim podrobnosti in neposredne navedbe besed citiranih piscev in govorcev manj pomembne, naj berejo le besedilo, ki je tiskano z večjimi črkami. Tistim, ki bi radi le kratek vpogled v vsebino posameznih poglavij, je v njihovih začetkih podan povzetek s pomembnejšimi poudarki. V besedilo sta vključeni tudi dve poglavji, ki za dojemanje vloge Bornovih v Tržiču nista ključni, zato je v njihovih uvodih pripisano, naj jih bralec, ki ga podrobnosti ne zanimajo, preprosto preskoči.«

Spremni besedi sta napisala Isabella Gruber, vesela, da so tudi na papirju ohranjene sledi njene rodbine, in prof. dr. Janez Bogataj, ki je delo označil kot temeljito in vsestransko odlično, tako zaradi same predstavitve in vloge Bornovih v Tržiču kot zgodbe, ki je vpeta v kraje in usode ljudi, ki so bili z Bornovimi tako ali drugače povezani.

Domačinka Marija Kraševec je avgusta leta 2013 podelila spomine, takole piše v knjigi: »Še ena zgodba je zanimiva. To mi je večkrat pravila mama. Ko je prišel Julius Born v Tržič, je kupil posest. Gozdove je kupil, želel je kupiti tudi kmetije, ki so bile tam ob gozdovih. Ljudje niso radi prodali. Moji prababici je zato kot podkupnino, ali kako bi temu danes rekli, prinesel svileno ruto. Doma je bila tam, kjer je danes gostilna Školjka, tukaj v Podljubelju, primožila se je na Kal. Tam so imeli potem Ankeletovi kmetijo. Ruto ji je Julius Born prinesel, da bi jo tako malo podkupil. Jo še hranim. Dve taki svileni imam, ena je tista od Borna. Prababica je bila vesela, da so Kal prodali. Ni bila rada tam, je šla raje nazaj k sv. Ani, njen mož pa ni hotel. Ni maral priti sem, se je potem zapil. Julij je mami dal tole ruto, da se ji je prikupil. Res so Kal prodali, tole posest kupili in smo imeli potem tukaj gostilno, kmetijo, pa še drugo.«

András Born je o spominih na svojega starega očeta pripovedoval junija 2014: »Ljudje v Podljubelju so mi pripovedovali o tem, da je bil moj stari oče Fritz Born velik ženskar. Pred letom 2000 sem bil v Podljubelju, kjer sem iskal sledi o njem, in povedali so mi, da je imel Fritz nezakonskega sina, povedali so, kdo naj bi bil. Želel sem ugotoviti, ali naj bi bil ta človek res njegov sin, iskal sem telesne znake in podobnosti, ki jih imamo Borni. Najizrazitejša telesna posebnost, ki jo imamo vsi moški potomci te veje Bornovih, je mezinec, ki je na poseben način ukrivljen, posebno obliko ima. In sem skušal ugotoviti to posebnost. A ni bilo preprosto. Ta domnevni sin Fritza Borna je roke ves čas držal sklenjene in njegovega mezinca si nikakor nisem mogel ogledati. Videl sem, da nam je zelo podoben v predelu oči, tudi v predelu nosu, mezinca nisem videl. A spoprijateljili smo se in se potem večkrat srečevali. Pozneje sem preveril, kako je s tem mezincem – in res je bil natanko tak, kot ga imamo Borni. Večkrat sva se srečala, dobro sva se razumela, pravzaprav je bil to moj stric.«

Izid knjige Bornovi v Tržiču s podnaslovom Pričevanja o življenju tržiških baronov, ki je izšla na 412 straneh, je omogočila založba Narava. Povzetek vsebine je zapisan v nemščini in angleščini. Predstavitev knjige bo v Tržiču v septembru, ko jo bodo v zahvalo prejeli tudi tisti, ki so o rodbini Born pripovedovali.