Pravkar ločen

Bojan Bešter je na odrskih deskah vedno znova ločen, njegova komedija pa pripoveduje zgodbo, kjer (na tragikomičen način) spoznamo življenje ločenca, ki je sicer sposoben, skrben in vesel, po drugi strani pa alkoholik.

V sredo me je kranjski ljubitelj odrskih desk, gledališčnik Bojan Bešter, ki ga Kranjčani poznajo po njegovi tradicionalni vlogi Prešerna na ulicah Kranja za Francetov praznik, povabil v Prešernovo gledališče na predstavo Pravkar ločen. Tokrat za Bojanov praznik. V sredo je namreč dopolnil 43 let. Z njim pa je praznovalo tudi za gledališko vrsto sedežev prisotnih v dvorani.

V Pravkar ločen igrajo še Boris Tomašič, Žiga Ažman, žensko protiutež v moški komediji pa zelo dobro prikaže Eva Breznikar.

Pravkar ločen pripoveduje zgodbo o sveže ločenem Bojanu, dejansko zgodbo realnega Bojana Beštra, prirejeno pač za odrske deske.

V njegovem enosobnem stanovanju, (ne)urejenem po moško, ga za rojstni dan obiščeta prijatelja Boris in Žiga.

Bojanu največkrat dela družbo pivo, pa tudi kakšen kozarček žgane pijače. Njegov sosed Boris je prav tako ločen. Podoben je Bojanu, vendar je pri njem vse pomnoženo s tri: ima trisobno stanovanje, zasluži trikrat več, popije trikrat manj, ima tri ljubice in tri otroke iz prvega zakona. Petindvajsetletni Žiga, ki nekaj dela, nekaj študira, sicer pošten, pa vendar malce nenavaden, vzdržuje svojo miselnost in videz metalca. Drži se načela, da nikoli ne pripelji babe domov, se lahko zaredi …

Za Bojanov rojstni dan pa Boris najame Evo, energično pevko, ki se sicer smeje s plakata z Bojanove stene njegovega gledališkega stanovanja. Evina naloga je, da Bojana obišče in mu za rojstni dan odpoje dve pesmi, vendar se izkaže, da pride v trenutku, ko z Žigom po stanovanju zganjata norčije, tako da s svojim prihodom povzroči komično situacijo, ki pa se zaključi pravzaprav žalostno: Bojanu sicer odpoje pesmi, vendar je ta zaradi pijanosti bolj v odsotnem stanju, na koncu pa (prav po moško) pade okoli. Tako da je vprašanje, ali se bo takrat, ko se bo zbudil, spomnil, da ga je obiskalo dekle s plakata, da so se njegove sanje uresničile.

Po končani igri je sledila zabava v zgornjih prostorih Prešernovega gledališča, kjer se je zbralo še nekaj rojstnodnevnih slavljencev, ki so bili istega mnenja: izvrsten tekst in dobra igra.