Nadomestni partner – mamin sinček

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / petek, 19. avgust 2016 / 10:18

Čustvena energija, ki je prisotna v vsaki družini, ima povezovalno ali rušilno moč. Pozitivna čustva nam povečujejo veselje, negativna pa nam grenijo življenje. Posebno vlogo ima spolna energija, pa ne le tista, s katero nadaljujemo vrsto. V družinskem sistemu ima vsak člen svojo vlogo in naravno je, da imata največjo moč oče in mati. Med njima morata biti čustvena in spolna energija urejeni in uravnavani. Kadar ni tako, bodo čustva (vključno s spolnostjo) pričela iskati drugačne možnosti uresničitve, sprostitve, regulacije in uravnavanja. To so pripovedovali že stari Grki v svojih mitologiji, pred dobrimi stotimi leti pa se je začela razvijati znanost o človeški psihi.

Zaradi slabega zakonskega odnosa se pogosto zgodi, da mati prične dodatno komunicirati in več časa posvečati svojemu sinu, namesto da bi začela urejati odnos z možem. Tako nastanejo mamini sinčki, mamini mali moški, ljubljeni fantki, zlati otroci … To ne pomeni, da je mama slaba ženska, pomeni le, da je svoje čustvene potrebe začela reševati na napačnem koncu. Takšna mati prične sinu dopovedovati, kako zelo ga ima rada in da brez njega ne bi mogla preživeti. Pripoveduje mu, kako je bilo v službi, kako je osamljena in zapuščena, kako je njegov oče pravi falot, ker je samo v službi, popiva, hodi v hribe …, povsod sina vzame s seboj, skupaj gledata televizijo, večkrat pri njem kar zaspi. Vse to bi morala početi z možem, ne pa s sinom. Otrok se počuti kot predmet in ne kot človek, ki ima svoje, otroške potrebe po ljubezni, varnosti, zaupanju – kar naj bi mu dajala oba starša. Na začetku se počuti zelo privilegiranega, saj ima poseben položaj v družini. Trudi se, da bi ustregel materi, saj le tako upa, da bodo tudi njegove potrebe videne, slišane in zadovoljene. Mati ni kriva za svoja dejanja, je pa kot odrasla oseba odgovorna, ker lastnemu otroku krade otroška leta in zadovoljitev najosnovnejših otroških potreb. Najprej je otrok nekaj posebnega, potem pa hitro postane zbegan. Ve, da nekaj ni v redu, in ve, da so vloge zamenjane, le da tega ne zna povedati, še manj pa si upa to priznati. Za svoje starše smo pripravljeni namreč v otroški dobi narediti vse, le da jih imamo. Poleg že tako zapletenega položaja še oče postane ljubosumen na lastnega sina – on domneva, da mu je sin prevzel ženo. Zato je v maminih sinčkih ogromno krivde, ki jih spremlja vse življenje. Tako postaršeni otroci so zelo pogosto navzven prijazni in prijetni, navznoter pa jezni in besni, pa še sami ne vedo, zakaj. V odrasli dobi bodo imeli velike težave z ustvarjanjem bližine s svojo ženo oziroma partnerico. V spolnosti bodo doživljali prave brodolome, kajti v najbolj ranih letih so morali srkati nerazmejeno ljubezensko-spolno energijo, ki ni bila njihova.