Skrbi je treba pustiti doma

To je pomemben recept za samozavesten nastop in mirno roko, s čimer si je Petra Dobravec iz Strelskega društva Lotrič Železniki priborila medaljo na Mediteranskih igrah in se bo borila tudi za nastop na olimpijskih igrah.

Železniki – Med udeleženci letošnjih mediteranskih iger v Merfinu v Turčiji je bila tudi strelka Petra Dobravec z Železnikov. Že v kvalifikacijah se je Petra z rezultatom 379 krogov v streljanju z zračno pištolo in sedmim najboljšim rezultatom uvrstila v finale. V finalu je nato streljala odlično in si z zadnjimi streli priborila bronasto medaljo. Prav ta medalja in še nekaj odličnih rezultatov na mednarodnih tekmovanjih (med drugim tudi 13. mesto na evropskem prvenstvu) pa za Petro pomenijo upanje, da ji morda uspe doseči celo normo za nastop na olimpijskih igrah v Braziliji.

Medalja v Turčiji je za vas največji dosežek v športni karieri, ki se je menda začela precej nenavadno?

»Pred enajstimi leti je bilo na čipkarskem dnevu za popestritev organizirano streljanje z zračno puško. Zanimalo me je, kako poteka, in odločila sem se, da poizkusim. Pobrala sem vse nagrade. Takrat me je opazil tudi Branko Košir, ki mi je pojasnil, da je v Železnikih strelsko društvo, in me povabil na strelišče. Tega do takrat sploh nisem vedela, tudi s kakšnim drugim športom se nisem resno ukvarjala, sem pa rada kolesarila, tekla, hodila v hribe. Vendar zgolj za veselje, brez kakšne tekmovalnosti.«

Je bilo vabilo na strelišče izziv?

»Sprva ne, po nekaj mesecih pa sem se tega vabila spomnila in odšla v zaklonišče v šolo, kjer so treningi. Najprej sem začela streljati z zračno puško, vendar sem si ves čas želela streljati s pištolo. Eden od sotekmovalcev mi jo je občasno posodil in pri tem sem res uživala. Vendar je bilo to daleč od resnih treningov, na strelišče sem hodila le občasno, saj sem doma imela majhna otroka, službo: drugih obveznosti je bilo preveč. Potem sem se vpisala še v večerno šolo. Kljub temu sem ostala povezana s klubom, predsednik in trener Branko Košir mi je priskrbel pištolo in vztrajal, naj pač treniram, kolikor zmorem. Očitno je v meni prepoznal talent, za katerega mi še zdaj ni jasno, kako ga je odkril.«

Kdaj pa so se začela resnejša tekmovanja?

»Pred tremi leti, ko je bila šola za menoj in sta otroka zrasla sem se, vnovič na pobudo predsednika Koširja, odločila, da začnem resno trenirati. Bil je namreč prepričan, da sodim v slovensko reprezentanco, in da bi s treningi vsaj dvakrat tedensko lahko veliko dosegla. Začela sem se udeleževati mednarodnih tekmovanj in res sem kmalu prišla v reprezentanco. Vedno več sem trenirala, od leta 2011 sem v vrhu med slovenskimi strelkami. Rezultati na treningih in domačih tekmah so bili vse boljši, na večjih mednarodnih tekmah pa nikakor ni šlo. Trema je bil prevelika. Šele sedaj se mi je res odprlo. Na tekmah evropskega in svetovnega pokala sem spoznala mednarodno konkurenco in ugotovila, da tudi največja tekmovanja niso nič posebnega. Letos na evropskem prvenstvu na Danskem sem bila trinajsta, kar je bil do bronaste medalje na mediteranskih igrah v Turčiji moj največji uspeh.«

So vam torej obeta tudi nastop na olimpijskih igrah?

»Če bi letos delili kvote za olimpijske igre, bi imela dve. Zato je moj cilj, da grem čez tri leta v Rio de Janeiro. Seveda vem, da to pomeni še več treninga, trenirati sem začela vsak dan. Ker v Domelu delam na tri izmene, je včasih kar težko, vendar je treba imeti kondicijo, roka mora zdržati do konca. Največkrat je kriza prav ob koncu serije, ko mišice ne zdržijo več. Prav tako kot dobra kondicija je pomembno tudi, da grem od doma na tekmo brez skrbi. Otroka sta zrasla, doma me podpirajo, in to vse skupaj pomeni, da lahko naredim kakšen krog več. Tudi v službi mi gredo na roke, da sem lahko prosta, kadar imam tekme. Prav tako sem vesela, ker je Domel moj sponzor in so prispevali tudi za pištolo.«

Kmalu se začenja nova sezona. Kakšne cilje ste si zastavili?

»Predvsem moram obdržati mednarodno kategorizacijo, kar pomeni, da bom na kakšni od pomembnejših mednarodnih tekem na stopničkah za najboljše. Seveda me še prej čaka potrditev doma, kjer se želim približati svojemu najboljšemu rezultatu in slovenskemu rekordu 385 krogov, ki sem ga izenačila lani novembra na enem od ligaških tekmovanj. Tekem doma in v tujini bo kar dosti, tudi od rezultatov pa bo odvisno, na katera tekmovanja bom šla.«