Na kolesih smo lahko hitro čez mejo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 14. september 2013 / 12:35

Avtoprevozniki vse od nastopa nove vlade pričakujejo sestanek s predsednico in ministri. Zahtevajo subvencije za nakup gospodarskih vozil, polno vračanje trošarine, razumno ceno vinjet in enako razumno stopnjo davka na nepremičnine ter predvsem manj birokracije. Če jih vlada ne bo upoštevala, napovedujejo protest (zapore cest), Aleksander Bizjak dodaja: »Ne vedo, da smo na kolesih. Hitro lahko podjetje odpeljemo iz države.«

Jesenice – O aktualnih težavah avtoprevoznikov smo spregovorili z Aleksandrom Bizjakom, članom upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in njene sekcije za promet ter predsednikom sekcije za promet območne kranjske zbornice. Je upokojeni lastnik družinskega podjetja SIGR Bizjak s 77-letno tradicijo, 43 tovornjaki in 88 vozniki.

Zadnjih pet let podjetje deluje na Jesenicah, njihova specialnost je prevoz hitro pokvarljivega blaga, v zadnjih dneh tudi hrane, ki jo v Hiši kulinarike Jezeršek pripravljajo za Eurobasket 2013. »Posla, ki smo ga poznali pred prihodom krize, ni več. Trudimo se, znamo delati, na naši strani je tradicija, vendar je delati v Sloveniji v takšnih razmerah izredno težko,« stanje opiše Bizjak in takoj doda, da je navezan na domovino, a tudi tu vrag jemlje šalo.

Stroški rastejo

Med največjimi težavami prevoznikov so nenehne podražitve pogonskih goriv, ki so med najvišjimi v Evropi (višje le še v Italiji), stroški goriva že presegajo štirideset odstotkov vseh stroškov, pred leti pa ti niso dosegali trideset odstotkov vseh stroškov. Drugi razlog je, to pa je slovenska folklora, neplačevanje storitev.

Prevozniki, zbrani pri obrtni zbornici, tudi zato, ker sebe pojmujejo za hrbtenico gospodarstva, brez katere to ne more delovati, zahtevajo subvencije za nakup novih vozil. Ne gre za posebnost, poznajo jih tudi drugod, v sosednji Hrvaški dobijo prevozniki skoraj deset tisoč evrov subvencij, naši prevozniki so jih imeli do leta 2009, danes zahtevajo od štiri do šest tisoč evrov na vozilo.

Zahtevajo tudi polno vračanje trošarine za pogonska goriva gospodarskih vozil prevoznikom, ne da bi se vračilo te trošarine znižalo za dvajset odstotkov, in tudi, da se ekološka taksa vrača prevoznikom ob nakupih goriva skozi vračilo trošarine. Prevozniki so tudi proti povišanju cene vinjet za kombije, saj ima Dars vrsto možnosti za zaslužek, nove vinjete pa naj bi uvedli, tako Bizjak, zgolj zaradi romunskih prekupčevalcev.

»Ne vem, zakaj se vlada ne odziva, zakaj meni, da smo povsem nepomembni,« je razočaran sogovornik, ki napoveduje dva scenarija: »Če nas uničijo, bodo prišli drugi, tuji prevozniki, morda pa se bomo še prej v tujino preselili mi.« Njegovo podjetje SIGR Bizjak ima zadnje leto sedež tik pred predorom Karavanke, zato, pravi, bi se lahko hitro preselili tudi na drugo stran predora. »Moji nasledniki pravijo, da moramo delovati na območju, kjer nam bo ostalo več. Sem domoljub, vedno bolj razočaran pa jim dajem prav. Država bi morala vedeti, da imamo mi premoženje na kolesih in se lahko zelo hitro odpeljemo čez mejo,« pove lastnik.

Nemogoča birokracija

In razloži, da bi jim tako na Hrvaškem kot v Avstriji ponudili izdatno boljše razmere za delo in razvoj z manj birokracije. Natančno pozna razmere doma in v tujini; v Avstriji bi na gradbeno dovoljenje čakal en mesec, tujega voznika zaposlil v enem tednu, pri nas je polletno čakanje nekaj običajnega, gradnje potekajo več let. Želeli so graditi v Kranju, se na lastni zemlji pogajali sedem let in se potem preselili na Jesenice. »Mi moramo reagirati v sekundi, državni organi pa si lahko vzamejo mesece in leta. Mi dovoljenje za zaposlitev tujega voznika potrebujemo takoj, saj ne vem koliko dela bomo imeli čez pol leta, ponavadi pa čakamo prav šest mesecev,« je ogorčen Bizjak.

Kljub jezi meni, da zapora cest ni prava rešitev, zgolj skrajni ukrep, kjer bi izgubili vsi, tako prevozniki kot država in prebivalstvo. Povsem možno je, da bi domači prevozniki zaradi protesta imeli škodo, a zaradi napovedanega nepremičninskega davka niti ne vedo več, ali bodo preživeli. Njihove cene storitev se zaradi gospodarske krize ne premaknejo, stroški pa se (kot zapisano zgoraj zaradi dviga cen pogonskih goriv in tudi DDV) višajo.

Kot da težav v času gospodarske krize ni dovolj, Aleksander Bizjak opiše še nesmiselno birokratsko vojno ob lanski spremembi statusa podjetja iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. »Oprostite izrazu, ampak toliko sranja je težko požreti,« pove in izpostavi najbolj nemogočo zahtevo: »Zaradi statusne spremembe podjetja smo morali iz prometa odjaviti vsa vozila, vse prikolice, osebna vozila, skupaj kar 129 odjav in nato novih prijav v promet. Vse skupaj je trajalo zelo dolgo, ker se pristojbina poračunava zgolj mesečno, smo izgubili 258 pristojbin za ceste ali za eno vozilo za 20 let. To ni normalno.«