Judo na Gorenjskem

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Rekreacija / petek, 19. avgust 2016 / 10:57

Ob uspehih slovenskih judoistov na olimpijskih igrah smo preverili, kako je z judom na Gorenjskem. Uspešni so predvsem v mlajših kategorijah, prvi imeni zadnjega obdobja pa sta brata Sašo in Andraž Jereb iz Žirov.

Kranj – Slovenija ima na letošnjih olimpijskih igrah že komplet medalj, kar dve sta v judu: Tina Trstenjak je osvojila zlato, Anamari Velenšek bron. Judo je, glede na uspehe z velikih tekmovanj, v zadnjem obdobju pravzaprav med paradnimi športi pri nas. Na zadnjih štirih olimpijskih igrah so dekleta trenerja Marjana Fabjana osvojila pet medalj. Središče uspehov je Celje, judo pa ima tradicijo tudi na Gorenjskem.

V Žireh vadi okrog sedemdeset judoistov

Po podatkih na strani Judo zveze Slovenije, je v Sloveniji registriranih 84 klubov, 3833 tekmovalcev. Največ jih je na Štajerskem in v Ljubljani, nekaj pa tudi na Gorenjskem: na Jesenicah, v Kranju, Žireh, Komendi, Kamniku ... Med najbolj dejavnimi je Judo klub Žiri, kjer sta svojo pot začela tudi brata Sašo in Andraž Jereb, v zadnjem obdobju najboljša gorenjska judoista. Začetki juda v Žireh segajo v leto 1959. V zadnjih letih beležijo porast števila članov. »Imamo okrog sedemdeset vadečih članov, kar je za Žiri kar lepa številka. Večina je mlajših, do kadetov, mladincev. Zanje skrbi pet trenerjev,« je pojasnil Gregor Mlinar, predsednik Judo kluba Žiri. Kot pravi, pričakuje, da se bodo uspehi slovenskih judoistov na olimpijskih igrah poznali tudi pri vpisu v njihov klub: »Judo je že nekaj časa zelo v porastu, v javnosti pa pride v ospredje predvsem ob takšnih uspehih. Z olimpijskih iger in drugih prvenstev judoisti v zadnjem obdobju skoraj ne pridejo brez medalje. To, kar delajo v Celju, je res izjemno. Tudi samo delo Judo zveze Slovenije je uspešno. Na uspehe seveda gledamo zelo pozitivno. O judu se sedaj veliko govori in to je dobra reklama za vse judo klube. Vedno je tako, da uspehi prinesejo povečano zanimanje za vpis. Sedaj je ravno pravi trenutek, saj bo z novim šolskim letom čas vpisov. Kljub temu da število članov raste, pa letos pričakujemo še kakšnega več.« In zakaj starši vpisujejo otroke v judo? Mlinar pojasnjuje: »Pravijo, da predvsem zaradi same vzgoje otroka kot celote. Ko človek stopi na blazine, je to drug svet, ni igrišče, kot zunaj. Spoštujejo se judoistična pravila, na treningih je red in disciplina. To je staršem večinoma všeč.«

Gorenjski klubi se po uspehih ne morejo primerjati s Celjem ali Ljubljano, od koder je večina judoističnih klubov, imajo pa prav tako uspehe, predvsem v mlajših kategorijah. »Prihajajo dobre generacije, tako da upam, da bo v prihodnje kakšen izjemen rezultat uspel tudi Gorenjcu,« je še dejal Mlinar.

Sašo Jereb: »Niso vsi kos slediti delu Fabjana.«

V Žireh sta svojo športno pot začela tudi brata Sašo in Andraž Jereb. Sašo se je pred štirimi leti tekmovalno upokojil, Andražu pa so se za las izmuznile letošnje olimpijske igre. Sašo se jih je udeležil v Atenah, med njegovimi uspehi so še dvakrat sedmo mesto na evropskem članskem prvenstvu, ima osem medalj s svetovnih pokalov, na evropskem prvenstvu do 23 let je bil dvakrat drugi ... Iz Žirov je svojo judoistično pot nadaljeval v Olimpiji v Ljubljani. »Bolj ali manj spremljam nastope na olimpijskih igrah, kolikor mi le čas dopušča. Ti uspehi me ne presenečajo, saj sta se tako Tina Trstenjak kot Anamari Velenšek že večkrat dokazali. Tina je svetovna in evropska prvakinja, prva na lestvici, tako da je bilo takšen rezultat nekako pričakovati, je pa judo šport, kjer se lahko tudi kaj zalomi. V prvi borbi je imela kar hude težave z Italijanko. Za takšne uspehe je v veliki meri zaslužen Marjan Fabjan in dekleta in fantje, ki mu sledijo. Niso vsi sposobni slediti njegovemu načrtu treningov in načinu dela,« je povedal Sašo Jereb, ki z družino živi v Medvodah. Na tatami še vedno stopi, ne nazadnje je z borilnimi športi povezan tudi službeno. Zaposlen je pri Policiji. »Časa za judo imam sedaj manj, a bom še naprej ostal v tem športu. Ob gledanju in takšnih uspehih me seveda še zamika stopiti na tatami, a vem, koliko dela in odrekanja je potrebnega za takšne uspehe. Izjemno sem jih vesel.« Še z večjim veseljem bi seveda olimpijske igre spremljal, če bi na njih tekmoval njegov brat Andraž. Tudi on je judo začel trenirati v Žireh, nato pa odšel v Ljubljano, najprej k Olimpiji, sedaj je pri Bežigradu. Je trenutno najboljši gorenjski judoist, ki je bil blizu nastopu na olimpijskih igrah v Riu. Nastopa v kategoriji do 66 kg. Na igre v posamezni kategoriji iz vsake države lahko odpotuje le en predstavnik, Jereb pa je imel nekaj manj točk od reprezentančnega kolega Adriana Gomboca, ki je nato v Riu osvojil peto mesto. »Olimpijske igre so res vsaka štiri leta, a so še druga tekmovanja. Priložnosti so in eno bo že ujel,« o mlajšem, 24-letnem bratu razmišlja Sašo.

Nekaj besed je namenil tudi judu na Gorenjskem: »Na Gorenjskem judo ima tradicijo. Dobro se dela z mlajšimi selekcijami, klubi, ki so v mestih, kjer ni fakultet, pa teže zadržijo člane. Odmevne so članske medalje, o drugih se ne sliši veliko. Ljubljana in predvsem Celje sta močna centra.«