Krvodajalstvo
Večkrat slišim, saj bi daroval kri, ampak se bojim igle, že pri odvzemu v laboratoriju mi postane slabo. Ampak misli si krojimo sami in lahko si krvodajalstvo zamislimo čisto drugače. Tako nekako: najprej me pregledajo, ali sem zdrav – in že to je nekaj vredno. Potem me namestijo v udoben stol, z mano se ukvarja prijazno zdravstveno osebje, na koncu pa se okrepčam še z malico. Najpomembnejše in največ vredno pa je: nekomu bom rešil življenje.